22. nedelja med letom

Kdor se ponižuje, bo povišan Jezus nas v današnjem evangeliju o izbiri sedežev na gostiji opominja k skromnosti in ponižnosti. On nas v evangeliju večkrat opozarja, da za dobra dela ne iščimo hvale od ljudi, naj jih delamo iz ljubezni do Boga in da jih skrivajmo pred ljudmi. V 6. poglavju Matejevega evangelija nam Jezus trikrat govori, da dobra dela delajmo »na skrivnem«. Na skrivnem naj dajemo miloščino, na skrivnem naj molimo, na skrivnem naj se postimo. »In tvoj Oče, ki vidi na skrivnem, ti bo povrnil« (Mt 6,18). 

Zakaj je potrebno to »skrivanje«? Svetniki uporabljajo razne primere, da nam prikažejo resnico. Sv. Janez Zlatousti pravi: »Če ti daš v kozarec vina kapljico žolča, bo ta kapljica pokvarila in zagrenila vse vino, pa čeprav bi bilo še tako dobro. In nihče ga ne bo maral. Tako je z dobrimi deli. Če ti iščeš, da te ljudje pohvalijo zaradi tvoje pobožnosti, miloščine in drugih dobrih del, se v tvoja dobra dela prikrade napuh s prevzetnostjo, ki vse pokvari in zagreni. Tako tvoja dobra dela izgubijo vsako vrednost pred Bogom. Niso mu več prijetna, ampak grenka, kakršno nam je tisto vino z žolčem.« 

Ponižnost je mati vseh kreposti, kakor je napuh korenina vseh grehov. Sveti Duh namreč pravi po sv. Jakobu: »Bog se prevzetnim upira, ponižnim pa daje milost« (Jak 4,6).

Sv. Bernard je premišljeval napuhnjenega farizeja in ponižnega cestninarja, kako sta v templju molila. Prvi se je v molitvi hvalil, drugi pa se trkal na prsi: »Bog, bodi milostljiv meni grešniku!« In Jezus je dejal: »Povem vam, ta je šel opravičen domov, oni pa ne; kajti vsak, kdor se povišuje, bo ponižan, in kdor se ponižuje, bo povišan« (Lk 18,14).

In sv. Bernard je ob tem napisal čudovito priliko o vozu in vpreženi ponižnosti in napuhu. Pravi: »Če pred voz, ki je poln grehov, vprežemo iskreno in globoko ponižnost, pelje ta voz naravnost v nebesa.« To pomeni, če je človek ponižen pred Bogom in ljudmi, mu bo Bog dal milost, kakor tistemu grešnemu cestninarju, da se bo iz srca kesal svojih grehov, se spreobrnil in se zveličal. In obratno, pravi sv. Bernard: »Če pa pred voz, ki je poln dobrih del, vprežemo napuh s prevzetnostjo, pelje ta voz naravnost v pekel.«

In Jezus nam danes govori: »Kajti vsak, kdor se povišuje, bo ponižan, in kdor se ponižuje, bo povišan«. Z druge strani pa nas v Matejevem evangeliju tudi spodbuja: »Tako naj sveti vaša luč pred ljudmi, da bodo videli vaša dobra dela in slavili vašega Očeta, ki je v nebesih« (Mt 5,16). Amen. (I. Vlašić, Crtice i usporedbe, 1973)

Zgled. V knjigah o starih puščavnikih beremo, kako je v nekem samostanu živel zelo pobožen in kreposten redovnik. Satan ga je na vse mogoče načine zavajal, a brez uspeha, redovnik je vse skušnjave takoj odbil. Končno se je satan spremenil v angela luči, saj pravi sv. Pavel, da se »satan spreminja v angela luči« (2 Kor 11,14). Ko je nekega dne redovnik v svoji celici pobožno molil, se mu prikaže satan v podobi angela s čudežno svetlobo in ga nagovori: »Dragi brat! Glej, Gospod Bog me pošilja, da te v njegovem imenu pozdravim, ker ti si najboljši, najbolj pobožen in najbolj kreposten človek v tem samostanu.« Ali redovnik mu v globoki ponižnosti brez pomisleka odgovori: »Dobri angel! Ti si se gotovo zmotil in odprl napačna vrata. Kje bi jaz, grešnik, bil vreden, da mi Bog pošlje svojega angela? Ampak v tem samostanu je veliko bratov, ki so veliko boljši od mene. In dobri Bog te je gotovo poslal h kateremu od njih, zato pojdi k njemu v njegovo celico.«
Ko je satan videl tako veliko ponižnost, je takoj pobral šila in kopita, saj pravi sv. Anton Puščavnik, da se satan ničesar tako ne boji, kakor ponižnega človeka.