25. nedelja med letom

Ko beremo današnji evangeljski odlomek, dobimo vtis, kot da Jezus odobrava nepoštenost. A je ne odobrava. Navaja le zgodbo, v kateri gospodar hvali nepoštenega oskrbnika. Pa tudi ta ne hvali oskrbnikove nepoštenosti, temveč le iznajdljivost (čeprav nepošteno), kako si bo pomagal, ko bo iz službe vržen na cesto. Ta goljuf je imel samo eno dobro lastnost: mislil je na prihodnost. Prav zaradi te lastnosti je Jezus zgodbo povedal in zaradi nje jo je evangelist zapisal. Potem pa Jezus poda nauk: »Kajti sinovi tega veka so do svojega rodu preudarnejši kakor sinovi luči« (Lk 16,8). S tem nam hoče reči: Glejte, ta človek se je na goljufiv način, katerega seveda obsojamo, tako hitro odločil, da je bil preskrbljen za nekaj let brezskrbnega življenja, vi pa ste pri svojih odločitvah tako počasni, ko gre za večno srečo v nebesih, za večno srečo brez konca ... 

V drugem delu evangelija, pa nas Jezus svari pred nevarnostjo navezanosti na bogastvo, ko zatrjuje: »Ne morete služiti Bogu in mamonu.« Navezanost na denar in na bogastvo zelo otežuje, če ne celo onemogoča vstop v Božje kraljestvo. Jezus uporabi izraz feničanskega izvora. Feničani so bi bogati trgovci in pomorščaki. Mamon, ki je pomenil ekonomsko gotovost, uspeh, bogastvo, postavi v nasprotju z Bogom in njegovim kraljestvom. Uporaba imetja po božji volji človeka osvobaja, malikovanje imetja pa ga zasužnjuje. Angleški pregovor pravi: Za denar se da vse kupiti, samo sreče ne, samo sreče ne …

V torek smo praznovali god mučencev sv. Kornelija in sv. Ciprijana. Sv. Ciprijan je bil škof in metropolit v severnoafriški Kartagini. Ko so leta 252 barbarske tolpe ugrabile kristjane, je svojim vernikom napisal pismo, kjer jih spodbudil k radodarnosti. Tako so za odkup ujetnikov v kratkem času zbrali 100.000 sestercijev kovancev, kar je bila velika vsota, težka 2540 kg medenine.
V prvem delu pisma navaja besede angela Rafaela iz knjige Tobit, da »miloščina rešuje smrti in očiščuje od vsakega greha« (Tob 12,9). Potem nadaljuje: »Angel Rafael sporoča in jasno zatrjuje, da dobijo naše prošnje moč po miloščini. Miloščina namreč reši življenje, če je v nevarnosti, in osvobodi duše smrti.«
Nato zatrjuje, da naj se nihče ne boji, da bo zaradi miloščine obubožal. To trdi Sveti Duh v Svetem pismu: »Kdor daje revežu ne bo trpel pomanjkanja« (Prg 28,27).  (Sv. Cip. nam govori iz svojih del).
In Jezus nam zagotavlja: »Iščite najprej Božje kraljestvo in njegovo pravičnost in vse drugo vam bo navrženo« (Mt 6,33). Amen.

V francoskem kraju Salon-de-Provence je bil prvotni grob spornega astrologa Nostradamusa (+ 1566) na nenavadnem kraju. Pol ga je bilo v samostanski cerkvi v zidu pol zunaj cerkve. Kako je do tega prišlo?
Ko je ta človek umrl, so eni krajani zahtevali, da se pokoplje v cerkvi, ker je bil kristjan, hodil je k maši, k pobožnostim in procesijam in dajal za dobrodelne namene. Zato je zaslužil, da se ga pokoplje na svetem mestu. Ali drugi so trdili, da ne sme biti pokopan v cerkvi, ker je bilo vsem znano, da je bil vedno nezvest, da se je ukvarjal z magijo in da je bil mnogim zvodnik, čeprav je prihajal v cerkev. A ker se ti dve stranki nista mogli sporazumeti, so našli srednjo pot. Pokopali so ga pol v cerkvi, a pol izven cerkve. Jezus pravi: »Ne morete služiti Bogu in mamonu!«