"Tudi na pogane se je razlila milost
Svetega Duha" je naslov – povzetek vsebine prvega mašnega berila današnje
nedelje. Odlomek pripoveduje, kako je apostol Peter po Božjem navdihu s
podelitvijo zakramenta svetega krsta sprejel v družino Kristusovih učencev prve
pogane. 4. maja 1997 je njegov naslednik papež Janez Pavel II. med mašo pred
baziliko svetega Petra v Rimu razglasil nekaj novih blaženih. Med njimi je bil
tudi Ceferino Gimenez Malla, prvi cigan v zboru blaženih katoliške Cerkve. Ta
zanimivi mož je bil rojen v drugi polovici prejšnjega stoletja na severovzhodu
Španije, umrl pa je kot mučenec leta 1936. Bil je zelo veren človek in tak
poštenjak, da so se drugi cigani iz njega norčevali in mu govorili, da s
poštenostjo ne bo prišel daleč. Med špansko državljansko vojno se je odločno
postavil v obrambo duhovnika svojega rodnega mesta. Zaradi tega so ga
komunistični revolucionarji skupaj z večjim številom duhovnikov obsodili na
smrt in ga ustrelili. Za mučenca iz vrst ciganov so se začeli zanimati nekateri
italijanski duhovniki, ki delujejo med cigani, in dosegli so, da je bil
Ceferino Gimenez Malla, imenovan Pele, razglašen za blaženega. "Torej
imamo tudi mi enega pravičnega," so rekli cigani, ko so to zvedeli.
Beseda "cigan" je skorajda
psovka. Cigani so pripadniki iz Indije priseljenega ljudstva, navadno so brez
stalnega bivališča. Po našem pojmovanju so to zviti, malopridni in lahkomiselni
ljudje, ki se jih je bolje varovati, kot pa imeti z njimi stike. Podobno so
mislili pravoverni Judje o poganih, ki se jim niso zdeli vredni Božje
izvolitve. Pa jih je Bog "razočaral": on sprejema med svoje otroke
vse, ki mu odprejo srce. To je pogoj za prejem svetega krsta, ki pomeni vstop v
občestvo kristjanov. Edino Bog, ki vidi v srca ljudi, ve, kdo je pripraven za
njegovo kraljestvo. Mi ljudje ne moremo in ne smemo določati. Božje odločitve
so za naše pojme pogosto presenetljive. Vodi jih usmiljena dobrota, kajti Bog
je ljubezen, kot nam zatrjuje apostol Janez v svojem prvem pismu, katerega
odlomek je drugo berilo današnje maše. "Milost postati in biti kristjan ni
odvisna od nobenega zgolj zemeljskega, cerkvenega izročila," piše v
razlagi današnje Božje besede teolog Hans Urs von Balthasar, "ampak je
vedno svobodni dar Boga, ki ne gleda na osebo
Če smo pravi Jezusovi učenci, se moramo veseliti, da Bog ravna tako, ne
pa biti slabe volje, ko vidimo, da milost vere prejemajo tudi taki, ki so bili
doslej do Cerkve brezbrižni ali celo sovražni. Tako mišljenje in govorjenje
"dobrih kristjanov" razodevata veliko ozkosrčnost, pomanjkanje
ljubezni, ki je razpoznavni znak Jezusovih učencev. Judovskim velikim
duhovnikom in pismoukom, ki so se imeli za pravične, se je Učitelj iz Nazareta
smrtno zameril, ko jim je dejal, da bodo cestninarji in vlačuge šli v Božje
kraljestvo pred njimi.
Ni komentarjev:
Objavite komentar