5 Mz 8, 6-18; 1 Kor 4,
1-8; Mr 12, 28b - 34
1. Misli današnje nedelje so naravnane
na hvaležnost, zahvalo v prvi vrsti Bogu, pa tudi vsem, po katerih na Bog
naklanja svoje darove. Marsikomu je v današnjem stehniziranem svetu
računalništva, ko nam je dano uporabljati res občudovanja vredna odkritja
človekovega uma, ta misel tuja in kvečjemu postavlja vprašanje, komu in čemu
naj bi se sploh zahvaljevali. Marsikomu pa že "po naravi" beseda
zahvale gre težko z jezika. Pa vendar hvaležnost spreminja svet: po njej
postaja prijaznejši, bolj vesel, hvaležnost opogumlja in ustvarja pristnejše
medčloveške odnose. Mar nismo drug od drugega odvisni, mar nismo drug za
drugega odgovorni: še en vzrok več za hvaležnost.
2. Svetopisemsko sporočilo nas še
posebej spodbuja k hvaležnosti Bogu:
- ko
se boš najedel do sitega, zahvali Gospoda, svojega Boga, tako kot
mama hčerkico, naj teti reče hvala, opomni Mojzes svoje ljudstvo, naj bo
Bogu hvaležno za vse dobrine, in še podčrta, glej,
da ne pozabiš Gospoda – če
smo prisluhnili, kot da govori o naši deželi, lepi
deželi potokov in jezer, pšenice in ječmena, trte, oljk in medu, mar naj ne
bomo Bogu hvaležni za našo Slovenijo;
- apostol, ki tolikokrat spodbuja z veseljem se zahvaljujte Očetu,
pristopa k vprašanju tudi z druge strani: kaj
pa imaš, česar bi ne bil prejel, kaj se ponašaš, kakor bi ne bil prejel, če si
pa prejel – res se lahko
pohvalimo s prenekaterim dosežkom, pa ob tem vrtajo vprašanja: od kod pa
tvoja volja in moč, da lahko delaš, od kod razumnost, da lahko načrtuješ, od
kod zdravje, da ohranjaš svoje sposobnosti – so to res sami po sebi razumljivi
darovi;
- v evangeliju slišimo, kako Gospod
pohvali moža, ki zavestno Boga postavlja na prvo mesto, kjer tudi hvaležnost
dosega svojo najvišjo stopnjo, izraženo v ljubezni do Boga in do
bližnjega: nisi daleč od
Božjega kraljestva.
3. Res se imamo Bogu za marsikaj
zahvaljevati, ne le za sadove zemlje, ki nam dajejo vsakdanji kruh, ampak tudi
za mnoge stvari, ki se nam navadno zde same po sebi umevne in morda sploh ne
pomislimo, da bi se morali zanje zahvaliti:
- da znamo in moremo delati: pomislimo
na dobrine kot so zdravje, volja za delo, prizadevnost in vztrajnost;
- da znamo in hočemo pošteno živeti:
pomislimo na dobrine kot so vestnost, odgovornost, prizadevanje za pravičnost;
- da so okoli nas dobri ljudje,
pripravljeni prisluhniti in pomagati, dobri sosedje, s katerimi nam je dano
živeti v prijateljstvu.
4. Ne pozabimo: hvaležnost gradi mostove med ljudmi, utira pot k Bogu.
Ni komentarjev:
Objavite komentar