Sof
2, 3; 3, 12-13; 1 Kor 1, 26-31; Mt 5, 1-12a
1. Ob
vsem tem, kar v oznanjevanju Cerkve slišimo o Bogu, o stvarstvu, o človeku, se
hočeš nočeš sprašujemo, kakšno naj bo naše vsakdanje življenje, da bi bilo čim
bolj v skladu s tem oznanjevanjem. Včasih ti dve področji preveč ločujemo, prav
tako pogosto ostajamo pri ozkem in enostranskem pogledu na krščanstvo, ki naj
bi bilo le skupek zapovedi in prepovedi. Beseda nam tokrat riše osnovne poteze
življenja iz vere.
2. Dve
značilnosti izstopata: temeljne norme za tako življenje v marsičem postavljajo
na glavo človeško logiko; tako življenje vodi k sreči, vodi k Bogu:
-
Sofonija pravi: v tvoji sredi
pustim ponižno in skromno ljudstvo, ti ne bodo delali krivice, ne lažnivo
govorili, to so tisti, ki imajo pred seboj prihodnost;
-
Pavel piše: Bog si je izvolil,
kar je na svetu nespametnega, slabotnega, preprostega, vsa človekova
dejavnost, vsa modrost in pravičnost izhaja od Boga - nad človekom je razum, ljubezen, ki presega vsakršno
spoznanje;
-
Kristus izreka blagor ubogim,
krotkim, žalostnim, usmiljenim, miroljubnim, kar zbuja pravi odpor
samozavestne in samozadostne človeške pameti.
3.
Gospodov govor na gori, magna charta krščanstva, ima vse drugačno veljavo in
prihodnost kot modrovanja od Aristotela in Platona do modernih mislecev: če boš
ravnal, kot te uči Gospod, blagor tebi, tvojemu sosedu, tvojemu narodu, tvojim
potomcem, blagor ti, ker te bo to privedlo do cilja, po katerem hrepeniš.
- blagor ubogim v duhu, ki ne
vise z dušo na gmotnih dobrinah, se ne zanašajo zgolj nanje, imajo odprto roko
za bližnjega, ki so z dobrimi deli bogati v Bogu;
- blagor krotkim, ki ne delajo
krivice, nasilja, nikogar ne tlačijo, ne ponižujejo, znajo biti prijazni,
strpni, dobrohotni, velikodušni, poznajo lepo besedo;
- blagor žalostnim zaradi krivic, greha in vsega hudega
na svetu, ki pa se znajo veseliti svoje čiste vesti, uspeha svojega bližnjega,
dobrote drugih ljudi;
- blagor usmiljenim, ki ne
obsojajo, ne kažejo s prstom na druge, ki zmorejo odpuščati in prizanašati, ki
lahko prosijo: odpusti nam, kakor mi odpuščamo;
- blagor čistim v srcu, ki ne
tuhtajo, kako bi drugega prizadeli, ga oblatili, kako bi nekaznovano
prisvojili, kar ni njihovo, blagor jim, »ki v srcu dobro mislijo«;
- blagor miroljubnim, ki ne
povzročajo razdorov, se izognejo prepiru, ki ne ščuvajo k nasilju, ki
izžarevajo mir, notranjo svobodo in razumno
srce.
4. Za
sklep še blagor, ki ni zapisan: blagor nam, če se ne bomo pustili premetavati
raznim "resnicam", ampak bomo prisluhnili Gospodu in božji modrosti.
Ni komentarjev:
Objavite komentar