32. nedelja med letom - zahvalna

ZAHVALNA  NEDELJA   
5 Mz 8, 6-18; 1 Kor 4, 1-8; Mr 12, 28b - 34

1. Misli današnje nedelje so naravnane na hvaležnost, zahvalo v prvi vrsti Bogu, pa tudi vsem, po katerih na Bog naklanja svoje darove. Marsikomu je v današnjem stehniziranem svetu računalništva, ko nam je dano uporabljati res občudovanja vredna odkritja človekovega uma, ta misel tuja in kvečjemu postavlja vprašanje, komu in čemu naj bi se sploh zahvaljevali. Marsikomu pa že "po naravi" beseda zahvale gre težko z jezika. Pa vendar hvaležnost spreminja svet: po njej postaja prijaznejši, bolj vesel, hvaležnost opogumlja in ustvarja pristnejše medčloveške odnose. Mar nismo drug od drugega odvisni, mar nismo drug za drugega odgovorni: še en vzrok več za hvaležnost.

2. Svetopisemsko sporočilo nas še posebej spodbuja k hvaležnosti Bogu:

- ko se boš najedel do sitega, zahvali Gospoda, svojega Boga, tako kot mama  hčerkico, naj teti reče hvala, opomni Mojzes svoje ljudstvo, naj bo Bogu hvaležno za vse dobrine, in še podčrta, glej, da ne pozabiš Gospoda – če smo prisluhnili, kot da govori o naši deželi, lepi deželi potokov in jezer, pšenice in ječmena, trte, oljk in medu, mar naj ne bomo Bogu hvaležni za našo Slovenijo;

- apostol, ki tolikokrat spodbuja z veseljem se zahvaljujte Očetu, pristopa k vprašanju tudi z druge strani: kaj pa imaš, česar bi ne bil prejel, kaj se ponašaš, kakor bi ne bil prejel, če si pa prejel – res se lahko pohvalimo  s prenekaterim dosežkom, pa ob tem vrtajo vprašanja: od kod pa tvoja volja in moč, da lahko delaš, od kod razumnost, da lahko načrtuješ, od kod zdravje, da ohranjaš svoje sposobnosti – so to res sami po sebi razumljivi darovi;

- v evangeliju slišimo, kako Gospod pohvali moža, ki zavestno Boga postavlja na prvo mesto, kjer tudi hvaležnost dosega svojo najvišjo stopnjo, izraženo v  ljubezni do Boga in do bližnjega: nisi daleč od Božjega kraljestva.

3. Res se imamo Bogu za marsikaj zahvaljevati, ne le za sadove zemlje, ki nam dajejo vsakdanji kruh, ampak tudi za mnoge stvari, ki se nam navadno zde same po sebi umevne in morda sploh ne pomislimo, da bi se morali zanje zahvaliti: 

- da znamo in moremo delati: pomislimo na dobrine kot so zdravje, volja za delo, prizadevnost in vztrajnost;

- da znamo in hočemo pošteno živeti: pomislimo na dobrine kot so vestnost, odgovornost, prizadevanje za pravičnost;

- da so okoli nas dobri ljudje, pripravljeni prisluhniti in pomagati, dobri sosedje, s katerimi nam je dano živeti v prijateljstvu.

4. Ne pozabimo: hvaležnost gradi mostove med ljudmi, utira pot k Bogu.