33. nedelja med letom

Naiven človek je tisti, ki vse verjame. Lahkovernež, tisti, ki ga mnogi okrog prenašajo, ki malo ali nič ne razmišlja in verjame raznim lažem… tak človek bo običajno verjel tudi največji laži na svetu. Ta je, da ni Boga. To je največja laž, kar jih more kdo izreči. Zaradi te laži prihaja nad človeka vso zlo, so nastale vse vojne na svetu, vso izkoriščanje, mučenje, zatiranje… človeka.

Ko človek izbriše, odstrani Boga, potem kmalu za njim začne odstranjevati tudi ljudi. Dokaz tega imamo, ko so po drugi svetovni vojni brezbožni komunisti, množično in brez zadržkov pobil za več kot 600 množičnih grobišč ljudi. Marsikje je zakopanih tudi do 30.000 ljudi pobitih ljudi skupaj in tudi nedolžne ženske in otroci. 

Vidimo, da tretji služabnik, ki je dobil en talent ne pozna svojega Gospodarje oz. Boga. O Njem skoraj nič ne ve. Ni ga še zanikal, da bi rekel, da ga ni, ampak lahko vidimo, da zelo laže o Bogu. Pravi, da Bog nič ne daje, da ni sejal, da ni nič delal. Kar po svoje si izmišljuje o BOGU, zato ker ne pozna resnice, ker je len, ker ne zmore pogledati kvišku, proti Bogu in tudi druge noče vprašati. Pravi, da ga je strah. Boga se je zbal in ustrašil… Večino nevernih ljudi je strah, so živčni, trepetajo, napeti, ne morejo spati. Mnogi, ki Boga ne poznajo si nabavijo orožje, ali si kupijo krvoločne pse ali razne alarmne naprave, ograje. Človek brez Boga se čuti vrženega v to neznano, temno življenje, kjer nikogar ne pozna. Človek, ki ne pozna in ni izkusil božje bližine, božjega varstva, ljubezni, miru… se v življenju počuti nad vse ogroženega in prestrašenega, ker dobro ve, da mu bližnji, človek ne more pomagati, zato ker je tudi sam ranljiv, nemočen, umrljiv in ga je strah. Življenje vidi samo od znotraj iz človekovega, omejenega, zaprtega, zatemnjenega, svetnega… pogleda. Bog bi mu edini lahko dal največje informacije in ga razsvetlil v svojem Sv. Duhu: Da je ustvarjen od ljubeznivega Očeta, ki ga neizmerno ljubi, da nas smrt ne uniči, ampak imamo večno dušo, ki lahko po smrti biva v večni, neminljivi sreči, da nam Bog hoče vlivati obilje svojega miru, moči, veselja, ljubezni in ves smisel življenja.

Tretji je svoj talent zakopal. To pomeni, da ga ni uporabil in ni naredil nič dobrega. V zemlji vse trohni, gnije, se uničuje, razpada... 

Človek izpolni in uresniči svoje življenje takrat, ko talente in darove uporabi za povečanje ljubezni v sebi. Cilj in smisel našega življenja je, da postanemu dobremu Bogu podobni. Bog od nas pričakuje, da bomo sprejeli Njegovo božjo ljubezen in da jo bomo dajali naprej drugim. Ko imamo moč in zmoremo delati dobro ljudem okrog nas, takrat smo odprti Bogu in on nas lahko takrat napolnjuje s svojim življenjem: z mirom, ljubeznijo, zadovoljstvom, srečo, veseljem... Ko delimo ljubezen in dobroto takrat dobro vemo, da jo res imamo, vemo, da smo se resnično v veri srečali z živim Bogom. Največji namen našega življenja je, da postanemo vsaj malo  podobni Bogu, da začnemo izpolnjevati to edino nalogo od Boga: delati dobro, sprejemati od Boga, proizvajati ljubezen, dobroto, veselje, srečo, nebesa, ustvarjati okrog sebe lep, prijazen svet, kjer vsakdo z veseljem in užitkom prebiva.