1. postna nedelja

POST IN PREIZKUŠNJE - Mt 4,1-11

Jezus je pri svojem krstu naredil jasno izbiro: da popolnoma izpolni Božjo voljo. Ker pa gre vsaka človeška izbira skozi nekatere preizkušnje, gre skoznje tudi izbira Jezusa človeka. Pripoved, s katero smo se srečali v evangeliju, opisuje tri preizkušnje, ki pa se bodo raztegnile na vse njegovo življenje: šele na koncu bo ovenčan s slavo in častjo in angeli mu bodo stregli.

V omenjenem odlomku preizkušnja ne prihaja od Boga, ampak od hudiča, od »proti-Boga«. Na soočenje z njo se je potrebno pripraviti; Jezus je to naredil tako, da se je postil štirideset dni in štirideset noči. Namen njegovega posta ni nič drugačen kot namen posta vsega Božjega ljudstva. Verski post je vedno izražal odnos z Bogom, iskanje Boga. Tako je bil že Mojzes v stiku z Bogom, ko ni jedel štirideset dni in štirideset noči, enako Elija, ki je šel na srečanje z Bogom, in še bi lahko naštevali.

Jezus torej ves teži po popolni izpolnitvi Očetove volje. In v tem položaju se mu približa skušnjavec, ki vsega tega ne ve. Zasači ga v trenutku velikanske človeške šibkosti: postal je namreč lačen. Tukaj se nato sproži prva skušnjava ali preizkušanja v kateri pa je hudič poražen. Tega poraza ne sprejme in zato sledi nova skušnjava, ki pa jo Jezus odvrne tako, da noče preizkušati Boga. Nasprotno, oprime se besede,  ki jo je Bog nekega dne povedal po Mojzesu: »Ne preizkušaj Gospoda, svojega Boga« (5Mz 6,16). Hudič s tem dojame, da mu ne bo uspel vzbuditi dvoma o njegovem Božjem sinovstvu, zato poskusi druge poti. Na koncu ga pripelje na »zelo visoko goro«. Jezus – Sin tudi tokrat zavrne hudiča. S tem zmaga – in zmagoval bo vse svoje življenje. Resnična oblast, ki jo išče Jezus, prihaja od Boga in služi ljudem. In ko ga bomo srečali vstalega, bomo tudi v polnosti razumeli zadnji stavek pripovedi »in angeli so pristopili in mu stregli«. Ta misel pove, da je Jezus iz Nazareta še naprej zvest svoji temeljni izbiri, istočasno pa naznanja njegovo usodo.