1. berilo Božja svetost. Grki: tudi bogovi ga lomijo, zakaj
ga ne bi lomili mi? SP pa sporoča, da je Bog je svet. Izaijevo videnje: serafi
so vzklikali: svet, svet, svet Gospod. Ta vzklik je prešel v bogoslužje.
2. Brez Jezusa ni
izhoda. Evangelij pripoveduje, da so apostoli na Genezareškem jezeru vso
noč zaman metali mreže: »Vso noč smo se
trudili, pa nismo nič ujeli.« Vsakokrat, ko so mrežo potegnili v čoln, je
bila prazna. Pa kar celo noč. Nič niso ujeli!
To je podoba človeštva brez Jezusa. Ni miru, ni sreče, ni Božjega blagoslova. To lahko obrnemo tudi na našo deželo. Brez Jezusa ne bo Božjega blagoslova, ne v kulturi, ne v zdravstvu, ne v šolstvu, ne v gospodarstvu. Za dokaze tega nam ni treba hoditi daleč nazaj. Jezus govori sv. Faustini Kowalski: »Človeštvo ne bo našlo miru, dokler se ne bo zateklo v moje usmiljeno Srce«. Z drugo besedo: Brez Kristusa smo zmeraj zunaj pred vrati, brez Kristusa ni resnice, brez Kristusa ni prave poti, brez Kristusa ni življenja, ampak vojne, napuh, nevoščljivost, sovraštvo. Kdor ne pride k njemu, bo zmeraj lačen, nezadovoljen, in kdor ne veruje vanj, bo zmeraj žejen, nepotešen, nepotolažen.
To je podoba človeštva brez Jezusa. Ni miru, ni sreče, ni Božjega blagoslova. To lahko obrnemo tudi na našo deželo. Brez Jezusa ne bo Božjega blagoslova, ne v kulturi, ne v zdravstvu, ne v šolstvu, ne v gospodarstvu. Za dokaze tega nam ni treba hoditi daleč nazaj. Jezus govori sv. Faustini Kowalski: »Človeštvo ne bo našlo miru, dokler se ne bo zateklo v moje usmiljeno Srce«. Z drugo besedo: Brez Kristusa smo zmeraj zunaj pred vrati, brez Kristusa ni resnice, brez Kristusa ni prave poti, brez Kristusa ni življenja, ampak vojne, napuh, nevoščljivost, sovraštvo. Kdor ne pride k njemu, bo zmeraj lačen, nezadovoljen, in kdor ne veruje vanj, bo zmeraj žejen, nepotešen, nepotolažen.
Odrini na globoko. Peter zaupa: »Na tvojo besedo, bom vrgel mreže.« In napolnili so oba čolna!
Prej so se sami celo noč mučili, pa niso ujeli niti ene ribe. Ribe se v mrežo lovijo ponoči, ko mreže ne vidijo. Na Jezusov ukaz pa je vse drugače. Na njegov ukaz je podnevi z vseh koncev jezera pridrvelo v mrežo toliko rib, da sta se čolna skoraj potapljala. Jezus nam je s tem povedal, da se bo podobno kot apostolom, dogajalo tudi nam. Naše delo bo imelo uspeh samo tedaj, če bomo delali z Jezusom, če bomo povezani z njim. Samo on ima moč, da ukaže ribam, da podnevi napolnijo mrežo. Samo on ima moč, da to, kar je za nas nemogoče, spremeni. Sam nam pravi: »Pri Bogu je vse mogoče« (Mr 10,27). Od nas zahteva: »Iščite najprej Božje kraljestvo in vse drugo vam bo navrženo« (Mt 6,33). Amen.
Zgled. Jezus rešil
dekle obupa v zadnji minuti. 25-letno dekle Miša je živelo v odročnem delu
ruske Arktike v vasi Eskimo. V vasi so imeli nekaj sodobnih dosežkov z
zemeljsko postajo in satelitsko anteno za sprejem televizijskih programov.
Zaradi izoliranosti kraja je Miša postala tako obupana in malodušna, da si ni
želela več živeti. Ko se je predajala tem črnim mislim, je za povrh še
zmanjkalo elektrike. Ko je bila čisto na dnu in je razmišljala, na kakšen način
bi to storila, je prišla elektrika, da se je prižgala televizija. Človek na
televiziji je gledal v kamero in dejal: »Jezus mi pravkar z vso gotovostjo, ki
jo čutim v notranjosti, pravi, da ti razmišljaš o tem, da bi končala svoje
življenje, ker misliš, da nikomur ni mar zate. Toda Bog skrbi zate in te ima
rad.« In ko je voditelj verske oddaje Pat Robertson molil za to osebo, čeprav
ni nič vedel, kdo je, je Miša samo jokala, jokala. V tistem trenutku je svoje
mlado življenje popolnoma zaupala Jezusu. Kako jo je Jezus nagovoril, je
pričevala tudi svojim vaščanom in jim postala apostol evangelija. Zaradi
njenega pričevanja se je spreobrnila vsa vas (600 ljudi), Miša pa jim prebirala
Božjo besedo in kot dušni pastir skrbela za cvetočo Cerkev na koncu sveta. (P. Zimmermann, Unser Weg aus der
Finsternis, 2004)
Ni komentarjev:
Objavite komentar