1.
Ob poslušanju današnje besede nam morda pride v spomin mnenje nekaterih
poslušalcev pri Jezusovem govoru, ko je v Kafarnaumu napovedal zakrament
evharistije, kruh, ki prihaja iz nebes, kruh, ki je njegovo telo, ki je hrana
za večno življenje:nevzdržna je ta beseda, kdo
jo more poslušati. Ko slišimo težko prerokovo besedo o zaupanju v človeka in nič manj
težke Gospodove besede, ko večkrat ponovi gorje vam, se morda skušamo udarnosti besede izogniti z opravičilo: saj ne misli
tako zares. Pavel pa vendar poudarja: božja
beseda je živa in silovita, ostrejša kakor vsak dvorezen meč, presoja vzgibe in
misli srca.
Ustavimo se pri nekaterih mislih, ki nam jih danes posreduje.
2.
Prerok spregovori o zaupanju, ki je dragocen in osrečujoč dar medsebojnih
odnosov. Toda komu zaupati, na koga se je možno popolnoma zanesti:
- zelo neposredno pravi: preklet, kdor zaupa v človeka – tu nikakor ne gre za zavračanje dragocene vrednote medsebojnega zaupanja, gre za jasen poudarek, da svoje eksistence, sedanjosti in prihodnosti ne moremo graditi zgolj na tem, kar zmore človek – mar o tem ne govori naš vsakdan (doživljamo ali slišimo: pustil me je na cedilu, medicina je odpovedala, obljube so bile prazne);
-
prerok zatrjuje: blagoslovljen človek, ki
zaupa v Gospoda – zaupanje postavlja na drugo raven, na Gospoda, preprosto bi
rekli, na temelje, ki ne poznajo razpok in zdrsov, ki se ne spodmaknejo, ki so
čisto drugačni od vsega, kar je minljivo, pokvarljivo – imajo pečat
neminljivosti, večnosti;
-
prerokove misli lepo potrjuje stalna človeška izkušnja: človek, ki nehote ali
zavestno odriva Boga iz svojih misli, se takrat, ko mu gre za nohte, morda tudi
nehote spomni Boga kot poslednjega upanja – in če Bog ne stori tako, kot je
človek zahteval, prav človekovo zgražanje nad "takim" Bogom kaže, da
je nanj le še računal, se zanašal, gradil upanje.
- zelo neposredno pravi: preklet, kdor zaupa v človeka – tu nikakor ne gre za zavračanje dragocene vrednote medsebojnega zaupanja, gre za jasen poudarek, da svoje eksistence, sedanjosti in prihodnosti ne moremo graditi zgolj na tem, kar zmore človek – mar o tem ne govori naš vsakdan (doživljamo ali slišimo: pustil me je na cedilu, medicina je odpovedala, obljube so bile prazne);
3.
Gospod v evangeliju te misli osvetljuje še z drugega zornega kota:
- beseda gorje vam bogatinom ni napad na materialne dobrine, ki so človeku potrebne, je pa razločno opozorilo, da so te dobrine, ki pogosto dobijo izraz v samozadostnosti, oblastnosti, privilegijih, neobčutljivosti za potrebe sočloveka, zelo pokvarljiva roba, na kateri ne kaže graditi ali se celo popolnoma zanesti;
-
beseda blagor ubogim ni zagovarjanje
revščine, lakote, neznanja in bolezni, hoče biti spodbuda, da bi se človek ob
vseh prizadevanjih zavedal svoje majhnosti, omejenosti, nezmožnosti, da bi vse
naredil sam, spodbuda, da bi se zanašal na Gospoda, čigar moč, ljubezen in modrost
ne pozna meja.
Kdor
je v stalni navezi z Gospodom, kdor vanj zaupa, ta je resnično bogat.
- beseda gorje vam bogatinom ni napad na materialne dobrine, ki so človeku potrebne, je pa razločno opozorilo, da so te dobrine, ki pogosto dobijo izraz v samozadostnosti, oblastnosti, privilegijih, neobčutljivosti za potrebe sočloveka, zelo pokvarljiva roba, na kateri ne kaže graditi ali se celo popolnoma zanesti;
Ni komentarjev:
Objavite komentar