SVEČNICA

Znani ameriški mislec in pisatelj Emerson pripoveduje zanimivo zgodbo, ki jo je doživel na nekem potovanju. Utrujen in zbit je vstopil v avtobus, kjer so potniki dremali. Na neki postaji pa je vstopila mlada mati s svojim plavolasim otrokom. Komaj se je usedla, se že ozračje v avtobusu spremenilo. Za vsakim otrokovim smehljajem, z vsako otrokovo besedo se je med izmučene potnike vračal dih sreče, ki ga je človeštvo izgubilo že v raju in po katerem še vedno hrepeni. Spričo živahnega otroka, njegove preprostosti, nedolžnosti in ljubkosti, so potniki kmalu pozabili na svoje skrbi. Začeli so se z otrokom zabavati, blagrovali so mater. Zaspanost je izginila. Vsak je hotel otroka kaj vprašati, ali mu kaj povedati. Ob njem so ljudje na novo zaživeli. 

Že tisočletja drvi po vesolju naš avtobus Zemlja. Milijarde izmučenih potnikov od vsakdanjega boja za obstanek vozi s seboj. Vanj vstopajo z velikimi pričakovanji. Dožive marsikaj lepega in tudi veliko razočaranj. Eni pa izstopajo z največjim upanjem in trdno vero, da jim bo na cilju boljše.

Ta vera in to upanje temelji na posebni materi Mariji in na posebnem otroku Jezusu, ki sta pred dva tisoč leti vstopila v naš vesoljski avtobus. Ko je Marija Jezusa darovala v templju, je starček Simeon, kakor smo danes slišali, zahvalil Boga in poln zaupanja vzkliknil: »Sedaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika po svoji besede v miru, kajti moje oči so videle tvoje zveličanje, ki si ga pripravil pred obličjem vseh ljudstev: luč v razodetje poganom in slavo Izraela, tvojega ljudstva.«
 
Henri Queffélec (+1992) francoski pisatelj pripoveduje o dogodku, ki je že bolj legenda, ki naj bi se zgodil na nekem otoku Velike Britanije. Neki otrok se je zbodel s strupenim trnom v oko. Rana se je prisadila in izgubil je vid. V svoji stiski, je mati naredila veliko zaobljubo Bogu in otrok je ozdravel in zopet videl. Mati je začela izpolnjevati, kar je obljubila. Ljudje so ji svetovali, naj gre k župniku, da ji bo zaobljubo spremenil v kakšno dobro delo. A ona ni hotela o tem ničesar slišati. Mesece in mesece se je trudila, dokler zaobljube ni izpolnila. Zaobljubila se je namreč, da bo z vsega otoka iztrebila vse strupeno trnje, ki je njenemu otroku povzročilo toliko gorja. Tako se materam in otrokom ni bilo več treba bati nesreče s trnjem.

Zdi se, da Marija dela za nas, svoje otroke podobno delo. S sveta odstranjuje trnje greha, skušnjav, dušnih in telesnih nevarnosti in svet napravlja za lepše in varnejše prebivališče božjih otrok. Ona je v tempelj prinesla Jezusa, ki je na križu satanu glavo strl in nas osvobaja največjega zla greha. Saj pravi pregovor: »Kdor Marijo časti, se ne pogubi!« Zato se vsak dan k njej zatekajmo: Sveta Marija, mati Božja, prosi za nas grešnike, zdaj in ob naši smrti uri. Amen!