nedelja, 16. marec 2025

2. postna nedelja

1. Bog je zvest bi lahko dali naslov današnji božji besedi. Ljudje iščemo, na koga bi se lahko zanesli. Kako pogosto slišimo, razočaral me je, razočarala me je. Kako hudo je, če ni zvestobe dani besedi, med zakonci, med prijatelji in tudi, ko gre za gospodarske pogodbe. Tudi gospodarstvo ne more biti uspešno, če se ne držijo gospodarske pogodbe.

I. Prvo berilo, nam govori,
da je Bog zvest. Abrahamu, ki je začetnik vere v enega Boga, se je Bog razodel. Z njim je sklenil zavezo ali pogodbo na tak način, kot so jo sklepali v takratnih časih. Dva pogodbenika sta razpolovila neko žival na dve polovici in te polovice sta obesila na dva droga, v razdalji, da je lahko človek šel med tema drogovoma. Potem sta šla oba eden za drugim med tema obešenima polovicama in pri tem je vsak govoril: »Naj me zadene usoda te živali, če ne bom zvest tej zavezi ali pogodbi.«  Abraham je razpolovil telico, kozo in kozla smo slišali. Gotovo je bil radoveden, kako bo nevidni Bog šel skozi polovice teh živali. In Abraham je proti večeru videl, da se je plamteča bakla premikala med polovicami živali. To je bilo znamenje, da sam Bog sklepa z njim zavezo. In kar je obljubil, je tudi izpolnil.  Žena Sara je kljub starosti rodila sina Izaka. Abraham je Bogu veroval in SVETO PISMO ga nadvse hvali kot prvega vernega človeka, ki je vedel, da je BOG oseba, da je ljubeči Oče, ki vedno gleda na človeka, ker ga je ustvaril zato, ker ga brezmejno ljubi. »Proti upanju je veroval« (Rim 418). In Bog ga je nagradil. Bog se ne da prekositi v dobroti.

Bog tudi od nas pričakuje zvestobo dani besedi, da kar obljubimo, tisto drži. Svetniki mučenci so vzor zvestobe dani besedi. Kako so mučili našega mladega slovenskega blaženega, dijaka
Lojzeta Grozdeta, a je ostal zvest do konca in Jezus ga je nagradil za vso večnost.

II.
Tudi evangelij nam govori o zvestobi. Jezus se je pred tremi apostoli spremenil na gori Tabor. Za trenutek dopustil, da se je v pogovoru v Očetom razkrilo njegovo božanstvo. Za nekaj časa je postal NEBEŠKI V ČUDOVITI RAJSKI SVETLOBI, KI JE NE MOREMO OPISATI. To je storil zato, da se ne bi apostoli pohujšali, obupali, ko ga bodo križali in umorili. 


O smrti, ki ga je čakala v Jeruzalemu sta se z njim pogovarjali Mojzes in Elija, sveta predstavnika stare zaveze. Krščansko gledanje na smrt. Jezusovo spremenjenje nas uči, da je bil najprej potreben veliki petek, šele potem je prišla večna velika NOČ.  Sv. Rozi iz Lime je Jezus govoril: »Naj se ljudje ne dajo z ničemer premotiti. Ene same stopnice vodijo v nebesa. Brez Jezusovega križa ni poti v raj.« Amen. 

Ni komentarjev:

Objavite komentar