1 Kr 17, 17-24; Gal 1, 11-19; Lk
7, 11-17

2. Misel, ki so jo rojaki iz Naima izrazili s tako samodejnim
vzklikanjem, pa ni le strnjen opis dogodka ob Jezusovem prihodu v ta kraj. Je
zelo zgoščen povzetek vsega Gospodovega poslanstva na zemlji, od napovedi
prihoda do vnebohoda. Še več, je v jedru povzeta vsebina odnosa Boga do
človeka, ki je zanj posebej značilno, da se iz neskončnosti vedno znova
"obiskuje" človeka, po dogajanjih in po ljudeh, najbolj "v
živo" po svojem učlovečenem Sinu:
- vso tisto skrb, s katero Bog gleda na človeka v njegovih
najrazličnejših zadregah, ki segajo od vsakdanje skrbi za kruh do morečega
občutka osamljenosti, starozavezna pesem povzema z besedami: obiskal si zemljo in ji dal obilje, z mnogimi rečmi si jo obogatil;
- najneposrednejši in najpopolnejši obisk Boga med ljudmi je
druga božja oseba v telesu bivajoča med ljudmi, in Krstnikov oče Zaharija o
njem poln Svetega Duhavzklika: hvaljen Gospod, Izraelov Bog, ker se je ozrl na svoje ljudstvo in mu
pripravil odrešenje –
hvalnica, ki v bogoslužju Cerkve dan za dnem kliče v spomin Gospodov obisk
človeku in obenem vabi k zahvaljevanju;
- Kristus, vstajenje in
življenje, božji Sin, ki je v telesu "obiskal" našo
človeškost, je s tem svojim obiskom v našo umrljivost in končnost vsejal klico
večnosti: ni k življenju obudil le fanta iz Naina, ampak vsemu človeštvu
prinaša življenje v obilju,
neminljivost, s tem namenom je obiskal svoje
ljudstvo.
3. Današnja Beseda zveni vstajenjsko. Pravo nasprotje miselnosti
sodobnega človeka, ki ga tlači tesnoba pred smrtjo, pred neizbežnim padcem v
nič, kot pravijo sodobni filozofi. V tej tesnobi, ki je ne more potlačiti
nobena droga in ne utišati hrup,Bog obiskuje svoje ljudstvo. Vanjo vstopa s svojim vstajenjskim
sporočilom, ki ga je ob slehernem Gospodovem dnevu slišati v naših cerkvah. Naj
bi to sporočilo veselja in upanja nenehno odmevalo tudi v naši srcih!
Ni komentarjev:
Objavite komentar