Mt 11, 25-30
Odpočiti se, najti nekaj miru za dušo in telo, je želja večine današnjih ljudi. Razumljivo, saj je sedanji ritem življenja poln globokega nemira. Ne gre le za razburljive novice s katerimi nas vsak dan bombardirajo mediji. Še hujši so stalni pritiski na delovnem mestu oziroma strah pred izgubo le-tega. Način našega življenja postaja vedno bolj nenaraven. Živimo v umetnem svetu, ki smo si ga tehnično sami naredili in kjer mir ni predviden. Mnogi so izgubili vero v Boga in so kot brezdomci brez miru. Seveda nam današnji svet ponuja mnogo načinov, kako pregnati nemir. Antropološke znanosti dajejo različne nasvete in pripomočke, kako bi se umirili. Kaj pa evangelij? Ponuja tudi način za umirjanje? Prav gotovo. Vendar ne na isti ravni, ampak na mnogo globlji.
Evangelij vrača namreč mir, ki ga je današnji človek izgubil, ko je zapustil
Boga. Z nemirnim načinom življenja skuša današnji človek prikriti notranji nemir,
toda le z navideznim uspehom. Pozabil je namreč na življenjsko modrost, ki jo
je izrazil sv. Avguštin:
"Nemirno je naše srce, dokler se ne spočije v tebi, Gospod!"
Jezus nam daje notranji mir, ko nam zagotavlja, da nas Bog trdno drži v svojih rokah in se nam zato ni bati ničesar, pa naj se pripeti še takšna nesreča ali katastrofa. Skozi vse življenje nas spremlja Božja roka, dokler se ne bomo po smrti dokončno umirili pri Njem. Jezus nam je to s svojim življenjem, smrtjo in vstajenjem že izpričal. Kdor hodi za Jezusom sreča Boga, je v prijateljstvu z njim in najde mir. Jezus nam kaže Božjo dobroto in prijaznost. Zato pravi: "Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi in jaz vas bom poživil!"
Kdor se po Jezusovem zgledu odreče samoljubja, pohlepnosti in gospodovalnosti, zaživi v miru, ki ga le Bog lahko da. Seveda s tem nočemo reči, da je hoja za Kristusom brez zahtev. Ljubezen obsega vse zapovedi. Vendar, če se v ljubezni Jezusu predamo, potem zapovedi ne občutimo več kot zunanje breme, ampak kot zahteve, ki prihajajo iz našega srca. Tedaj začutimo, da so resnične Jezusove besede: "Moje breme je lahko" in "svoj mir vam dam, ki ga svet ne more dati." Seveda pa tega miru ne bomo dobili kar naenkrat. Učiti se moramo od Jezusa, ki je vedno znova izrekal svoj "da" Očetovi volji. Brez edinosti z Božjo voljo tega miru ne bi dosegel. Moč za to pa je dobil v molitvi. Sveto pismo večkrat govori, kako je Jezus šel na samoten kraj in molil. Samo če si bomo uspeli vzeti čas za molitev, kjer se vedno znova izročamo v ljubeče Očetove roke, bomo tudi mi, kljub vsem težavam in oviram začutili mir, ki ga Kristus daje svojim izvoljenim.
Ni komentarjev:
Objavite komentar