1 Kr 3, 5. 7-12; Rim 8, 28-30; Mt 13, 44-52
1. Vsebina vsega oznanjevanja
našega Odrešenika in potem Cerkve je strnjena v naročilu učencem: Oznanjujte,
Božje kraljestvo se je približalo. Zakaj tako poudarjanje tega kraljestva?
Gospod nam želi dopovedati, da je za nas največja vrednota: nepojmljivo presega
brodenje po naših vsakdanjih skrbeh in željah, postavlja nas v osebno in
neposredno povezanost z Bogom, človeški majhnosti in omejenosti odpira
razsežnost večnosti. Svojo pripoved Jezus sklene s krepkim vprašanjem: ste
razumeli vse to? Ali tudi mi lahko odgovorimo: smo?
2. Jezus nam na slikovit način
želi predstaviti neprecenljivo vrednost Božjega kraljestva; govori v prilikah,
da bi njegovo misel lažje dojeli:
- človek, ki je našel zaklad, proda
vse, kar ima in kupi njivo, kjer je zaklad skrit; trgovec, ki najde
dragocen biser, proda vse, kar ima in ga kupi; Gospod govori
premišljeno, ne pretirava, čeprav mi te radikalnosti ne moremo dojeti -
nedvoumno nam da vedeti, da božje kraljestvo nedoumljivo presega vse, kar si
sploh moremo predstavljati;
- bi mar na Jezusovo
vprašanje: ste razumeli vse to?, mogli prostodušno
odgovoriti: smo!; mar nismo bolj podobni otroku, ki mu starši
skušajo dopovedati, kako pomembno je znanje in delavnost, pa vendar zanj ostaja
važnejše igranje z avtomobilčki.
3. Kako prav je, da se ob teh
Gospodovih razlagah spomnimo prošnje, ki jo je izrekel Salomon, ko je leta 961
pred Kristusom za očetom Davidom zakraljeval nad Izraelom:
- mlad človek sem, ne
vem, ne kod ne kam, zato goreče prosi: daj svojemu služabniku
razumno srce, da bo znal razločevati med dobrim in hudim - razum, ki
ve, kaj je dobro in kaj slabo, kaj je pomembno in kaj manj pomembno, kaj je
vredno in kaj manj vredno - srce, ki ga bo vedno nagibalo k dobremu, k
zvestobi, srce, ki bo pozorno prisluhnilo Božjemu sporočilu in obenem čuteče
zaznalo potrebo sočloveka, ki bo »srce za druge«;
- prav po tem, kar je Salomon
prosil in izprosil od Boga, po razumnem srcu, ki zna prisluhniti,
ki zna krotko in vztrajno usmerjati po poti dobrega, ljudje moremo po Pavlovih
besedah postajati podobni njegovemu Sinu, prav to pa je tudi pot do
tiste neskončne vrednote, o kateri nam danes govori Gospod.
4. Salomonova prošnja naj bo
tudi naša: daj nam razumno srce, da bomo vsaj zaslutili, kaj nam
Gospod obeta, in tudi zagotavlja, če bomo odprtega srca.
Ni komentarjev:
Objavite komentar