JEZUS OZDRAVI SLEPOROJENEGA
JEZUS se razodene, dokaže človeštvu kot Bog s čudeži. Nimamo samo nekih golih podatkov o Bogu in o Jezusu. Nimamo samo svetega pisma-božje besede. Nimamo samo znanja, vedenja o Bogu… imamo trdne dokaze, da je Jezus Bog v njegovih čudežih.
So čudeži, ki jih je delal Jezus, ko je živel na zemlji in so današnji njegovi čudeži, ki jih dela sedaj, kot vedno živ, od mrtvih vstali, nebeški, vedno navzoč in prisoten po svojem Svetem Duhu.
Vsak, ki sprejme Boga v svoje srce in se mu izroča v iskreni molitvi z živo vero, ljubeznijo… dobiva od Boga čudeže.
Neki moder, spoštovan gospod pravi: Ko molim so mi dogajajo čudeži, ko pa ne molim, jih ni od nikoder.
Pravzaprav je vse čudež.
Tudi mi sami smo čudež. Naši bližnji in drugi ljudje so čudež. Narava je čudež.
Morali bi vedeti, da nam je vse podarjeno in da je vse čudež. Včasih vlada
vzdušje, da ni prav, da iščemo, prosimo, molimo za čudež. Če nam je Bog podaril
vse tisto kar si mi niti zamisliti ne bi mogli, kako nam ne bi pomagal v naših
malenkostih, težavah, ki nas tarejo, trpljenju, ki ga prenašamo…
Bog vedno dela, vedno je pri nas Njegova božja, močna roka. Toda,
ali ga znamo videti? Če odpremo svoja srca njegovi zaljubljeni navzočnosti,
bo v naših očeh vse postalo čudež! Tolikokrat porabljamo svoj čas v prošnji k Bogu, za
to in ono, da bi nas Bog ozdravil, veliko bolje bi bilo, ko bi prosili Boga,
naj se zgodi njegova volja...
Največji čudež
je čudež veselega, vedrega, radostnega
življenja. Najbolj izvrsten čudež je čudež darovane ljubezni. Zakaj Bog redko
dela čudeže? Zato, ker zanje ne prosimo, ker jih potem, ko nam jih
naredi ne priznamo in pravimo, da so naključja in na nas ne vplivajo. Čudeži v
nas nimajo prostora.
Ni komentarjev:
Objavite komentar