5. postna - tiha nedelja

Jn 11,1-45 – Jezus obudi Lazarja od mrtvih
 
Dogodku, ki je opisan v današnjem evangeliju, bi lahko rekli MALA VELIKA NOČ! Od mrtvih je vstal človek, seveda v 100% božji, Jezusovi moči! Za VELIKO NOČ pa je od mrtvih vstal sam Božji Sin in s tem k sebi poklical svoje ljudstvo, ki mu danes po 2000 letih skuša slediti!
S čudovito pripovedjo o obuditvi Lazarja v Betaniji evangelist Janez zaključuje knjigo o Jezusovih znamenjih, da je JEZUS v resnici pravi BOG. To so božje moči ali čudeži. 

Prvega je JEZUS naredil na poroki v Kani galilejski, na začetku svojega javnega delovanja. Potem je Jezus storil še veliko čudežev, ki so ljudem jemali dih, jih zmedli, jih naredili srečne, prepričane, da je Jezus pravi Božji Sin. Čudeži so ljudi naredili verne, varne, trdne v življenju ali pa so druge naredili ljubosumne, zavistne, sovražne, hudobne…Pač takšne kakršni so hoteli biti! Za kar so se ob Jezusovih dejanjih odločili.

Marija in Marta sta Jezusu poslali sporočilo: Gospod, glej tisti, ki ga imaš rad je bolan. Jezus pa na to sporočilo odgovori ravnodušno, nič prizadeto: Ta bolezen ni za smrt, ampak, da se razodene božje veličastvo! Čutiti je, da sploh ne bi prišel, če ga sestri ne bi pozvali s sporočilom. Prijatelja Lazarja in njegovo smrt uporabi za splošno dobro, za druge ljudi, da bi videli njegova dela, čudeže in, da bi verovali!

Nikdar se ne zavedamo, kako čudovita je naša svoboda. Da smo prosti. Da smo ljudje, ki se lahko sami odločamo. Bog nas ne obremenjuje, se nam ne vsiljuje. Pristopi, z nami in v našem življenju dela, če mu mi dovolimo, če ga povabimo, če mu damo sporočilo kot sta storili sestri, da naj pride, da naj učinkuje, dela, nam vliva svoje božje darove in milosti.

Jezus se v današnjem čudežu ukvarja s smrtjo. S tem človekovim največjim strahom in trepetom!
Človek si misli, da iz groba ni več poti nazaj v pravo življenje, zato se smrti boji. Preseneti ga tako življenje kot smrt. Na teh področjih ne moremo zaupati sebi, ampak samo Bogu, ki življenje daje in ga tudi jemlje. Brez vere, brez zaupanja Bogu, smo brez moči.

Marta in Marija sta enako rekli Jezusu: »Gospod, ko bil ti tukaj, bi moj brat ne bi umrl.« Vedeli sta, da nas Bog duhovno spremlja vsepovsod. Verovali  sta v posmrtno življenje in v bratovo vstajenje poslednji dan in v Jezusovo vsemogočnost, vendar bi rade videle, da bi bil Jezus tam telesno navzoč in da bi bil tudi njun brat Lazar telesno živ z njima. Jezus pa hoče, da sta onidve in mi vsi z njim. Ker bi nas rad vse skupaj popeljal iz tega zemeljskega življenja v novo večno  življenje. Jezus zahteva vero. Vera je sprejemanje Jezusovega načrta in njegove resnice. Brez vere Jezus ne stori nobenega čudeža. Čudež naredi, če je vsaj malo vere, zato, da bi to majhno vero pomnožil. 

Vera je sprejemanje resnice, da je Bog gospodar življenja in smrti. Vera je sprejemanje realnosti in ta pa je: Znanost in tehnika ne zmoreta vsega. V življenju so nerešljive uganke na katere zmore odgovoriti samo Bog. Vera je sprejetje dogodkov, ki se večkrat odvijajo mimo naše volje, ali celo proti njej. Proti temu ne moremo nič. Lahko jih le sprejmemo. Obuditev Lazarja, nazaj v zemeljsko življenje, je bila le velika izjema. Ena izmed štirih opisanih v evangelijih. Mladenič iz Naima, Talita, Lazar in Jezus sam, ki pa je  premagal smrt in greh, ter vstal z lastno močjo v novo poveličano življenje in ne nazaj v zemeljsko. Ti čudeži so se zgodili zato, da bi Jezus poudaril in dokazal pravilo, da bomo vsi, ki bomo Vanj verovali, obujeni v novo življenje. To nam polaga na srce danes na peto – tiho postno nedeljo, kajti prihodnjo, cvetno nedeljo bo že sam stopil na to pot proti večnemu življenju.