2. postna nedelja - OZNANILA

 

1.3.2026 2. POSTNA NEDELJA Albin – Zorko, škof	PREDLAGA- NJE  IZBIRANJE ČLANOV ZA ŽUPNIJSKI PAST. SVET	7.00 8.30   10.30	JURŠINCI: + TEREZIJA HERGA, od Štefke Majcen; + ŽUPLJANI POLENŠAK: + IVAN ZADRAVEC, FRANC IN ELIZABETA NOVAK; + JOŽEF, obl. IN MATILDA PLOHL IN JERICA VEINGERL JURŠINCI: + FRANČIŠKA, (ob roj. dnevu in godu) IN LUDVIK KOKOL; + STARŠI NOVAK, STANKO IN ŠTEFANIJA, JANEZ, JULIJANA IN MARJANA PIGNAR
Ponedeljek	Neža, Janja	15.00	JURŠINCI: POGREB: + IVAN ŠOŠTARIČ iz Hlaponcev
Torek	Kunigunda, kraljica	18.00	JURŠINCI: + MARJANA PIGNAR, od družin Križan in Lovrec; + JANKO BEC, od Brigite Bec iz Škotske
Sreda	Kazimir, poljski	9.30	SVETI URBAN-DESTRNIK: REKOLEKCIJA DUHOVNIKOV
Četrtek	Hadrijan, mučenec	18.00	JURŠINCI: + AVGUŠTIN-GUSTEK ŠEK, 30. dan, od nečakinje Edice z družino; + IVANA DRUZOVIČ, od sosedovih Žmauc z družino
Petek	Fridolin, opat	18.00	POLENŠAK: + IVAN MURŠIČ, od Frgilovih; + ANDREJ MAJCEN, od družine Janžekovič
Sobota	Perpetua in Felicita	12.00 18.00	JURŠINCI: SV. KRST: EMA ŠILER JURŠINCI – NEDELJSKA SV. MAŠA: + FRANČIŠKA (ob roj. dnevu), OČE LUDVIK KOKOL, MILAN BERLAK, DARINKA HORVAT IN VSI + IZ DRUŽIN KOKOL-HORVAT IN STARI STARŠI; + BRANKO STARČIČ, 4. obl, BRAT SLAVKO IN DVOJNI STARŠI PUČKO-STARČIČ
8.3.2026 3. POSTNA NEDELJA	PREDLAGA- NJE IZBIRANJE ČLANOV ZA ŽUPNIJSKI PASTORAL.SVET	7.00   8.30   10.30	JURŠINCI: + JOŽICA SLAČEK, 14. obl., od moža Ivana, hčerke Doris in Blanke s partnerjema in od vnuka Lana in Iris; + ZA VSE ŽIVE IN + OBEH ŽUPNIJ POLENŠAK: + STANKO KOVAČEC, od Ivana Plohla z družino iz Polenšaka; + ELIZABETA ŠEGULA, od sosedovih družine Štuhec JURŠINCI: + JULIJANA IN ALOJZ CIGLAR IN TEREZIJA HERGA; + ROBERT OŠLAJ, 7. obl., od sestre Mirke

• 
  SMO V POSTNEM ČASU-PRIPRAVE NA PRAZNIK VSTAJENJA JEZUSA ODREŠENIKA OD MRTVIH! V POSTNEM ČASU OB (četrtkih-petkih) IN NEDELJAH 15 MINUT PRED SVETO MAŠO MOLILI KRIŽEV POT! JEZUS NAS JE ZA NEBESA, ODREŠIL S SVOJIM TRPLJENJEM NA KRIŽU! ZATO GA SLAVIMO, ČASTIMO SVETI KRIŽ, KI JE PO NAŠI VERI EDINA ZAŠČITA PROTI ZLU!  OB PETKIH SE TRUDIMO ODPOVEDATI TEMU, KAR IMAMO ZELO RADI IN ŠKODLJIVEMU, DA BI BILI SVOBODNI, PROSTI... NAP. ALKOHOLU, KI JE MOČNO ZLO IN UNIČUJE MNOGE DRUŽINO, POVZROČA VELIKO NASILJA… KARITAS VABI V POSTU BREZ ALKOHOLA, DA SE IZ SOLIDARNOSTI Z BOŽJO POMOČJO ODPOVEMO ALKOHOLU ALI ČEMU DRUGEMO KOT NAP.: TV, MOBITELU... IN SE TRUDIMO, DA BI NAREDILI ČIM VEČ DOBREGA, POMAGALI LJUDEM V STISKI IZ VERE, LJUBEZNI. CERKEV V ZNAK ODPOVEDI, NE KRASIMO Z ROŽAMI. 
  
• Danes in še 8.3., po naših župnijah predlagamo-izbiramo nove člane župnijskih pastoralnih svetov (ŽPS) za naslednji petletni mandat. Člani ŽPS so pomembni župnijski sodelavci, ki duhovniku pomagajo na raznih področjih vodenja župnije. ŽPS predstavlja edinost v različnosti darov, služb in stanov v župniji. Spodbuja in omogoča soodgovornost in sodelovanje vseh vernikov pri pastoralnem delu v župniji na področju oznanjevanja, bogoslužja in dobrodelnosti ter pri tem povezuje delo duhovnika in ljudi. Župnija je skupnost, velika družina, ki za vse sprejema božjo pomoč, blagoslove, mir, srečo, zdravje, odrešenje za večni nebeški raj... od Boga. Zato se prosim potrudimo in sodelujmo pri predlaganju, izbiranju, volitvah članov ŽPS. Vzemimo prosim danes pri izhodu listke na katere napišemo imena vernih ljudi IZ VAŠE VASI, ki jih predlagamo za ŽPS. Vzamimo še za koga, ki danes ne more biti pri sv. maši. Prosim v nedeljo danes teden, 1.3. IN 8.3., oddajmo listke s predlogi v skrinjico, ki bo v cerkvi v ta namen. Lepa hvala in Bog povrni z vsem dobrim za sodelovanje in pomoč v župniji.
• Povabljeni smo k ogledu filma Exodus 1945: NAŠA KRI. Zanimiv film govori o tem, kako je ob koncu 2. svet. vojne na tisoče Slovencev bežalo od doma pred komunisti. Film je danes v ned. 1.3. ob 17.30 in ob 18.30.
• JURŠINCI: ZA UREJANJE CERKVE V TEM TEDNU PROSIMO VAS: MOSTJE. Bog povrni!
• POLENŠAK: ZA UREJANJE CERKVE V TEM TEDNU LEPO PROSIMO VAS: POLENŠAK. Bog povrni!

2. postna nedelja

VELIČINA ONOSTRANSTVA

Bog ne kliče le v duhovne poklice, ampak najprej vsakomur podari življenje in mu nato poveri poslanstvo. Zato nihče na svetu ni odveč, vsak je rojen pravi čas in na pravem kraju, s posebno nalogo, ki jo lahko izpelje samo on. Da bomo lahko odkrili svojo vlogo, je treba imeti čas zase in razmišljati o svojem življenju in o izkoriščanju talentov, ki smo jih prejeli. Nič ni samoumevno, zato se moramo vsak dan znova odločati in opredeljevati za Boga, ali proti njemu. Človek je poklican za večno življenje. To zemeljsko življenje je samo prehodno. O tem nam govori dogodek Jezusovega spremenjenja na gori, ko je izbranim apostolom na nek način pričaral predokus večnosti. Pot v večnost poteka po poti križa, ki ni znamenje prekletstva in obupa, ampak znamenje upanja. Da bomo sposobni hoditi po tej poti, moramo biti zazrti v Kristusov obraz. Samo kdor gleda pred seboj odrešenika, bo varno romal proti večnosti. Bog vedno kliče, kot nekoč, tudi danes.

»Pojdi iz svoje dežele!« je Gospod naročil Abrahamu. (1 Mz 12,1-4) Kaj bi naredili, če bi nas Bog postavil pred podobno preizkušnjo, pred katero je bil Abraham? Bog je zahteval od njega, naj zapusti bogato pokrajino, kjer je imel vsega v izobilju in gre v neznano. Abraham se ni obotavljal: poslušal je Gospodov glas in šel.. Tak je človek vere: tudi če jasno ne vidi prihodnosti, vseeno tvega in gre, ker zaupa Gospodu. Podobno kot Abrahamu Gospod naroča vsakemu izmed nas: »Zapusti svoj svet ugodja in pojdi v svet. Ljudem, ki jih boš srečal govori, kako jih nima Bog rad!« Bog ima samo nas na razpolago, da lahko naredi kaj dobrega.

Kakšen je poklic kristjana? Pavel je Timoteja opominjal, da smo poklicani k svetosti, k polnemu življenju in srečni večnosti, kar pomeni, da se Bog veseli srečanja z nami. (2 Tim 1,8-10) Evangelij ni kakšna koli novica, ampak vesela novica o odrešenju. Za to novico je treba tudi kaj pretrpeti, sprejeti kakšne žrtve in odpovedi. Samo na tak način bomo pokazali, da smo resni pri širjenju Božjega kraljestva in nas lahko Bog sprejme za svoje sodelavce. Pri vsem pa se ne smemo zanašati le na svoja dela, ampak moramo poglabljati vero, upanje in ljubezen do Jezusa Kristusa, kajti le on nas rešuje.

Koga ne zanima, kaj nas čaka po smrti? Vsakdo bi rad pokukal v prihodnost in tako je Jezus izbranim učencem vsaj za kratek trenutek dal priložnost, da so se zazrli v večnost. To je storil z enim samim namenom: da ne bi obupali, ko bo prišel veliki petek in čas preganjanja. Na gori Tabor se je Jezus pred učenci spremenil in videli so ga v vsem sijaju. Še več: čutili so ugodje, ki si ga človek lahko samo želi. Zato bi najraje kar ostali v tem veličastnem trenutku, ko so zrli drug svet, drugačno lepoto in milino, ki je ta svet ne pozna. Vidijo pa tudi Mojzesa in Elija, kar še jasneje pokaže, da se življenje ne uniči, ampak spremeni v mnogo boljšo obliko. Peter izrazi željo, da bi se utaborili, da bi ostali v tem čudovitem gledanju Božjega veličastva. V to dogajanje vstopi nebeški Oče, ki enako kot pri Jezusovem krstu izreče besede: »Ta je moj ljubljeni Sin, nad katerim imam veselje; njega poslušajte!« S tem je želel povedati pričujočim učencem, da jih vse to čaka, samo poslušati morajo Jezusa in se ravnati po njegovem nauku. Iste besede polaga tudi nam na srce. Čeprav mi ne vidimo skrivnosti onostranstva, nas čaka zrenje Boga in njegove lepote, a hoditi moramo za Jezusom, ki je Pot, Resnica in Življenje ter se ravnati po njegovih besedah in dejanjih. Naša večnost je odvisna od sedanjega trenutka. Sedaj moramo pokazati, da kljub težavam in različnim nevarnostim ostajamo močni, ker vemo, kdo je naš odrešenik in kam nas vodi. Vodi nas k popolni sreči v onostranstvu. Toda za to srečo je potrebno naše sodelovanje, predvsem dejavna vera opremljena z deli ljubezni do bližnjega. 

1. postna nedelja - OZNANILA

 

22.2.2026 1. POSTNA NEDELJA Sedež apost. Petra POSTNI ČAS	PREDLAGANJE-IZBIRANJE ČLANOV ZA ŽUPNIJSKI PASTORALNI SVET	7.00 8.30 10.30 11.30	JURŠINCI: + STARŠI ANA, obl. IN VINKO IN SESTRA FRANČIKA IN BRAT VINKO SLODNJAK; + MARIJA, obl. IN FRANC, STANKO ČUŠ IN SORODNIKI VNUK IN VOČANEC POLENŠAK: + MATIJA IN BARBARA MASTEN, ALOJZ KVAS, MILENA IN SLAVKO HRIBAR IN VSI + SORODNIKI IN SOSEDJE;  + ZA VSE ŽIVE IN + OBEH ŽUPNIJ JURŠINCI: + MARIJA ČUŠ IN STARŠI ČUŠ-TOPLAK; + FRANC TOŠ, obl., BRAT IVAN, STARŠI TOŠ IN KURBOS SVETI KRST: NIKO GABROVEC
Ponedeljek	Polikarp, muč.
Torek	Matija, apostol
Sreda	Valburga, opat.
Četrtek	Aleksander, škof
Petek	Gabrijel ŽMB, redovnik	18.00	POLENŠAK: + JOŽE LAZAR, od Bernardke in Cilike Kokol; + DUHOVNIK SLAVKO ŠTEFKO, 13. obl.
Sobota	Roman, opat	9.00 15.00 18.00	PTUJ-SV. PETER IN PAVEL-KLOŠTER: SREČANJE VSEH LETOŠNJIH BIRMANCEV PTUJSKEGA NADDEKANATA POLENŠAK: SV. KRST: OSKAR GOLOB JURŠINCI – NEDELJSKA SV. MAŠA: + JANEZ ČEH, osmina, od hčerke Suzane z družino; + VERONIKA VIČAR, 30. dan, od sina Marka
1.3.2026 2. POSTNA NEDELJA   Albin – Zorko, škof	PREDLAGA-NJE IZBIRANJE ČLANOV ZA ŽUPNIJSKI PASTORA. SVET	7.00 8.30 10.30	JURŠINCI: + TEREZIJA HERGA, od Štefke Majcen; + ŽUPLJANI POLENŠAK: + IVAN ZADRAVEC, FRANC IN ELIZABETA NOVAK; + JOŽEF, obl. IN MATILDA PLOHL IN JERICA VEINGERL JURŠINCI: + FRANČIŠKA, (ob roj. dnevu in godu) IN LUDVIK KOKOL; + STARŠI NOVAK, STANKO IN ŠTEFANIJA, JANEZ, JULIJANA IN MARJANA PIGNAR

• V SREDO SMO S PEPELNICO VSTOPILI V SV. POSTNI ČAS PRIPRAVE NA PRAZNIK VSTAJENJA JEZUSA ODREŠENIKA OD MRTVIH! V POSTNEM ČASU BOMO OB (četrtkih-petkih) IN NEDELJAH 15 MINUT PRED SVETO MAŠO MOLILI KRIŽEV POT! JEZUS NAS JE ZA NEBESA, ODREŠIL S SVOJIM TRPLJENJEM NA KRIŽU! ZATO GA SLAVIMO, ČASTIMO SVETI KRIŽ, KI JE PO NAŠI VERI EDINA ZAŠČITA PROTI ZLU!  OB PETKIH SE TRUDIMO ODPOVEDATI TEMU, KAR IMAMO ZELO RADI IN ŠKODLJIVEMU, DA BI BILI SVOBODNI, PROSTI... NAP. ALKOHOLU, KI JE MOČNO ZLO IN UNIČUJE MNOGE DRUŽINO, POVZROČA VELIKO NASILJA… KARITAS VABI V POSTU BREZ ALKOHOLA, DA SE IZ SOLIDARNOSTI Z BOŽJO POMOČJO ODPOVEMO ALKOHOLU ALI ČEMU DRUGEMO KOT NAP.: TV, MOBITELU... IN SE TRUDIMO, DA BI NAREDILI ČIM VEČ DOBREGA, POMAGALI LJUDEM V STISKI IZ VERE, LJUBEZNI. CERKEV V ZNAK ODPOVEDI, NE KRASIMO Z ROŽAMI, SAMO S KAKO VEJICO. 
  
• Danes in še 1.3., po naših župnijah predlagamo-izbiramo nove člane župnijskih pastoralnih svetov (ŽPS) za naslednji petletni mandat. Člani ŽPS so pomembni župnijski sodelavci, ki duhovniku pomagajo na raznih področjih vodenja župnije. ŽPS predstavlja edinost v različnosti darov, služb in stanov v župniji. Spodbuja in omogoča soodgovornost in sodelovanje vseh vernikov pri pastoralnem delu v župniji na področju oznanjevanja, bogoslužja in dobrodelnosti ter pri tem povezuje delo duhovnika in ljudi. Župnija je skupnost, velika družina, ki za vse sprejema božjo pomoč, blagoslove, mir, srečo, zdravje, odrešenje za večni nebeški raj... od Boga. Zato se prosim potrudimo in sodelujmo pri predlaganju, izbiranju, volitvah članov ŽPS. Vzemimo prosim danes pri izhodu listke na katere napišemo imena vernih ljudi IZ VAŠE VASI, ki jih predlagamo za ŽPS. Vzamimo še za koga, ki danes ne more biti pri sv. maši. Prosim v nedeljo danes teden, 1.3. IN 8.3., oddajmo listke s predlogi v skrinjico, ki bo v cerkvi v ta namen. Lepa hvala in Bog povrni z vsem dobrim za sodelovanje in pomoč v župniji.
• Povabljeni smo k ogledu filma Exodus 1945: NAŠA KRI. Zanimiv film govori o tem, kako je ob koncu 2. svet. vojne na tisoče slovencev bežalo od doma pred komunističnim morilskim režimom. Film bo v kinu Ptuj v sreda, 25.2. ob 19.00 in v četrtek 26.2. Možno pa si ga bo ogledati tudi v Mariboxu.
• JURŠINCI: ZA UREJANJE CERKVE V TEM TEDNU PROSIMO VAS: KUKAVA. Bog povrni!
• POLENŠAK: ZA UREJANJE CERKVE V TEM TEDNU LEPO PROSIMO VAS: POLENCI SPOD. DEL. Bog povrni!

1. postna nedelja

JEZUSOVE IN NAŠE SKUŠNJAVE

Evangelij prve postne nedelje govori o Jezusovih skušnjavah v puščavi. Nekaterim je bilo najbrž nenavadno slišati, da se je Jezus, ki je bil brez greha, vendarle dal krstiti. Še bolj nenavadno pa se nam zdi, da je bil Jezus celo skušan in da se je torej soočal z močjo Satana in njegovega zla. 

Oba dogodka pa sta bila v Jezusovem življenju povezana, kakor sta povezana tudi v življenju vsakega kristjana. Krst je za Jezusa pomenil dejanje povezanosti z Očetom; dejanje pokorščine njegovi volji, njegovemu poslanstvu. Skušnjava pa je pomenila ponujeno možnost, da bi se uresničil čisto po svoje. Pravzaprav je bil Jezus vse življenje in ne zgolj v puščavi soočen s takšno možnostjo: npr. ko so ga hoteli odvrniti od izpolnjevanja Očetovega odrešenjskega načrta ali množice ali veliki duhovniki in poglavarji ali celo njegov apostol Peter. Jezus je ostal vedno zvest Očetovemu poslanstvu in je to poslanstvo tudi jasno obrazložil, nasprotujoč različnim pojmovanjem časa.

Prizor Jezusove preizkušnje v puščavi pa lahko povežemo še s skušnjavami izraelskega ljudstva v puščavi, o katerih govori zgodovina stare zaveze.

Tolikokrat so godrnjali in se upirali Bogu. Niso zaupali vanj. Skrbelo jih je le za hrano in pijačo.
Pri Masi in Meribi zahtevajo od Boga čudežev. Ker pa jih ne uboga, zgubijo vero v njegovo naklonjenost.

Še pred samim vstopom v obljubljeno deželo se zberejo okrog zlatega teleta, izvoljenega malika.
Pozabiti na edinega Boga, postaviti sebe ali kakšen malik na njegovo mesto - to so bile skušnjave skozi vso zgodovino: od prvega Adama naprej. Jezus - drugi Adam, začetnik novega božjega ljudstva, obvlada skušnjave v puščavi in tako postane zgled kristjanom za vse čase. Po opisu v Matejevem evangeliju skuša hudobni duh porušiti Jezusovo trdnost. Jezusa skuša odvrniti od Očetove volje. Skuša ga speljati na pot, ki ne bo pot trpečega zveličarja; ponižanega in zavrženega. Razgrinja mu obzorje uspeha, slave in moči. Jezus ga odločno zavrne, kajti nekega dne bo vse, kar mu satan sedaj predlaga, uresničil na drugačen način:  Pomnožil bo kruh. Ne sicer iz kamenja, pač pa iz skromnega daru, ki mu ga bo ponudil deček. Nasitil bo množico in s tem poučil učence, da je pravi čudež le v sožitju in sodelovanju človeka z Bogom.

Prišel bo tudi za Jezusa dan povišanja. Ne bo se sicer dvignil nad tempelj, marveč na križ. To bo njegovo povišanje in ne bo sestopil, tudi ko bodo ljudje zahtevali, naj sestopi. Svojo veličino bo pokazal prav s tem, da bo ostal povišan na odrešujočem križu. Nekaj časa pred tem bomo Jezusa našli tudi na kolenih. Ne sicer pred satanom, marveč pred apostoli, da bi jim umil noge. S tem dejanjem bo pokazal merilo prave veličine med ljudmi. Veličina človeka je v služenju in ne v vladanju.

"Gospoda, svojega Boga, moli in samo njemu služi." Aktualnost evangeljskega sporočila je v tem, da poseže v naše življenje v Kristusa krščenih kristjanov: postali smo sicer božji otroci po krstu, vendar se tudi mi nenehno soočamo z možnostjo upora, odklona ali zavračanja življenja po Očetovi volji.    V gonu po zadovoljitvi svoje lakote je človek vedno znova v skušnjavi, da "zavoljo ljubega kruhka", kot rečemo, izda vse višje vrednote. Ali pa se v izživljanju istega gona vdaja nezmernosti, potrošništvu in požrešnosti. Izmišlja si nove in nove potrebe ter zaslepljeno in brezčutno pozablja na lačnega brata. Postaja žrtev svoje strasti.

Gon po absolutni neodvisnosti in neomejeni svobodi človeka spet, v kolikor se mu vda, pripelje v drugačen geto prekletstva. Vsakdo nosi v sebi moč zapeljivosti zla. Zavest o tem nas mora storiti pozorne in ponižne.

Biti skušan in preizkušan ni nekaj nenavadnega, saj nosimo v sebi, kot pravi pisatelj Jakobovega pisma, "lastno poželenje, ki vleče in vabi". Vendar: "Blagor človeku, ki vzdrži v skušnjavi, zakaj preskušen bo prejel krono življenja" (Jak 1,12).

Skušnjave so del našega krščanskega bivanja. Ni nujno, da gledamo v njih posebne zasede hudobnega duha. Saj pomenijo za nas nenehno preiskušanost trdne usmerjenosti na naši poti za Gospodom; preiskušanost, koliko smo zvesti krstni obljubi, ko smo se odpovedali hudemu duhu in njegovim delom. "Gospoda, svojega Boga, moli in samo njemu služi!"

"V naših srcih je dovolj prostora le za eno polno vdanost in zvesti smo lahko le enemu Gospodu" (D. Bonhoeffer).