8. nedelja med letom

Sveti krst je velik Božji dar za vsakega izmed nas. 

Pastirsko pismo za postni čas 2017

Dragi bratje in sestre. V postnem času se škofje preko duhovnikov obračamo na vas z vabilom, da utrdimo in prenovimo svojo vero ter poglobimo povezanost vernikov in škofov. Že v prvih stoletjih Cerkve je bila navada, da so se verniki v času pred veliko nočjo zbirali, zadoščevali za svoje grehe in poživljali svojo vero. Prav tako so katehumeni, to so odrasli pripravniki na obhajanje svetega krsta, v tem svetem času poglobljeno nadaljevali svojo pripravo na sprejem v Cerkev, ki se je zgodil pri velikonočni vigiliji z obhajanjem treh zakramentov uvajanja v krščanstvo: krstom, birmo in evharistijo. V tem duhu vas danes in prihodnjo nedeljo vabimo, da poglobimo zavedanje pomena zakramenta svetega krsta.

V vseh kulturah in verstvih poznajo določeno uvajanje v posamezne dobe življenja oz. ustanove. V Katoliški Cerkvi imajo to nalogo trije zakramenti uvajanja v krščanstvo: krst, birma in evharistija (KKC 1212). Za nas je zakrament krsta velik dar nebeškega Očeta. S krstom smo postali Božji otroci in člani njegove svete Cerkve. Jezus je učil, da je krst potreben za odrešenje: »če se kdo ne rodi iz vode in Duha, ne more priti v Božje kraljestvo.« (Jn 3,5) Zato Cerkev že od samih začetkov ne krščuje samo odraslih, temveč tudi otroke. Nebeški Oče ljubi in spremlja človeka od spočetja naprej in ga vabi k sodelovanju. Od krsta naprej pa nas vabi, da izkušamo njegovo ljubezen, ki se kaže v usmiljenju in rodi sadove v sočutju do vseh. Zato je krst skupaj z birmo in evharistijo temelj krščanskega življenja.

V Katoliški Cerkvi so lahko krščeni otroci in nekrščene odrasle osebe. Zakrament krsta redno podeljujejo škofje, duhovniki in diakoni. V skrajnih primerih pa ga lahko podeli vsak človek, ki ima pravi namen, oblije krščenca z vodo in pri tem reče: »Jaz te krstim v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha.« (KKC 1256) Med Božje otroke so sprejeti tudi tisti, ki so bili krščeni s t. i. krstom krvi, to je z mučeniško smrtjo pred prejemom krsta, ter mrtvorojeni otroci za katere so starši oz. drugi izrekli krst želja. Glede otrok umrlih brez krsta Cerkev zaupa Božjemu usmiljenju, da tudi zanje obstaja pot zveličanja (KKC 1261).

Med sadovi krsta je Božje otroštvo; tudi odpuščanje vseh grehov, izvirni greh in osebni grehi, kakor tudi nekatere kazni za grehe (KKC 1263). Med nami in Bogom je bil vzpostavljen odnos prijateljstva in nismo več sužnji greha in čeprav krst ne izbriše vseh negativnih posledic izvirnega greha in drugih grehov, se v moči milosti lahko borimo proti posledicam zla v sebi in okolici. S krstom smo bili sprejeti tudi v Cerkev in poklicani k svetosti in misijonskemu ter apostolskemu delu Cerkve (KKC 1270). Vse to pomeni, da smo s Kristusom umrli grehu in z njim vstali ter lahko svobodno zaživimo novo življenje, ki nam je bilo podarjeno. 

V Katoliški Cerkvi krščujemo odrasle in otroke. Z rojstvom nam je podeljeno državljanstvo, narodnost in zlasti materni jezik ter sorodstvene vezi, kar v ničemer ne omejuje otrokovih osnovnih pravic. Nasprotno, to so dragoceni darovi, ki so nam položeni v zibelko. Tako tudi sveti krst ne odpravlja človekove pravice in svobode za osebni sprejem vere ob polnoletnosti. Vsak človek je poklican, da se odloča za Boga, se oklepa Kristusa in hodi za njim, da bi imel življenje v polnosti (Jn 10,10). Toda če otrok sploh ne pozna Jezusa, potem ga tudi sprejeti oz. zavrniti ne more. Krst otrok je zato stalna praksa Cerkve od najzgodnejših časov naprej. V Apostolskih delih je zapisano, da je sv. Pavel krstil žensko Lidijo vključno z vso njeno družino (Apd 16,15); prav tako ječarja z vso njegovo hišo (Apd 16,33). Podobna poročila najdemo v vseh obdobjih zgodovine krščanstva.

                                                                                                Vaši škofje

7. nedelja med letom - OZNANILA

7. nedelja med letom 19.2.2017	KONRAD, spokornik	7.00 8.30 10.30	JURŠINCI: + STARŠI ANA, obl. IN VINKO SLODNJAK POLENŠAK: + NEŽA CVETKO, obl. IN STARŠI CVETKO, ŠILAK, LUDVIK CVETKO IN IVAN CMOK JURŠINCI: + ANTON HORVAT, 2. obl., od žene in otrok
Ponedeljek	Jacinta in Frančišek Marto, fatimska pastirčka	17.00	POLENŠAK: + LIZIKA KOVAČEC, od družine Matjašič iz Zagorc
Torek	Peter Damiani, cerkveni učitelj	7.00	JURŠINCI: + FRANC KORENJAK, od Marije Purg z družino
Sreda	SEDEŽ APOSTOLA PETRA	17.00	JURŠINCI: + FRANC BENKO, od Antona Horvata iz Kicarja
Četrtek	Polikarp, muč.	17.00	JURŠINCI: + ANTON KUMP, obl. IN + STARŠI
Petek	Matija, apostol	17.00	POLENŠAK: + SLAVKO ŠTEFKO, 4. obl. smrti
Sobota	Valburga, opatinja	7.00	JURŠINCI: + STANKO ČEH, od Tončke in Franca Rojhta
8. nedelja med letom 26.2.2017	Aleksander, Branko, škof	7.00 8.30 10.30 11.30	JURŠINCI: + ŠTEFANIJA ŽMAUC, 4. obl. POLENŠAK: + STANKO, 5. obl. IN MARIJA PETEK, FRANC VRŠIČ, STARŠI PETEK IN + SORODNIKI JURŠINCI: + za žive in + obeh župnij JURŠINCI: - SV. KRST: JAN LUŠANC

• Po veliki noči, to je od 18. do 21. aprila, bi organizirali romanje na kraj posebnih milosti, uslišanj, čudežev, ozdravljenj…na kraj MARIJINIH PRIKAZANJ V MEĐUGORJE! To je vseslovensko romanje Prenove v Duhu. Za potovanje je dovolj osebna izkaznica. Cena romanja je okrog 140€ - vključuje vse. Lepo povabljeni. Tisti, ki bi želeli na to čudovito romanje, prosim sporočite čim prej, da vidimo, če je dovolj interesa, drugače ne moremo organizirati avtobusa.
• ZA ČIŠČENJE IN KRAŠENJE CERKVE V TEM TEDNU NAPROŠAMO vas: BODKOVCI BREG.
  Bog povrni in najlepša zahvala.
• GLEDE OBNOVE NAŠE CERKVE SV. LOVRENCA OB 500 LETNEM JUBILEJU, KI GA SLAVIMO LETOS, SMO PREJŠNJO NEDELJO IZVEDLI »POSVETOVALNI REFERENDUM«. ODLOČALI SMO SE O TEM: ALI NAJ ZAMENJAMO TUDI ZELO DOTRAJAN TLAK Z NOVIM, ALI PA ZAMENJAMO SAMO KLOPI IN UREDIMO STENE? ALI SMO PRIPRAVLJENI PO SVOJIH MOČEH VSI NEKAJ PRISPEVATI ZA OBNOVO NAŠEGA PRELEPEGA, STARODAVNEGA SVETIŠČA ALI NE? LEPA ZAHVALA VSAKEMU ZA SODELOVANJE. ODDANIH IN PRAVILNO ODTRGANIH JE BILO 165 GLASOVNICI. »ZA« JIH JE BILO 146, »PROTI« PA 19. 7 ODDANIH GLASOVNIC NI BILO VELJAVNIH. TOREJ VOLJA IN ŽELJA VEČINE JE, DA NOTRANJOST NAŠE CERKVE OBNOVIMO PO SVOJIH MOČEH.
• Dobri ljudje iz Sakušaka-sp. del-Oblačjek, ki so čistili cerkev, so našli poročni prstan. Kdor ga je izgubil, ga lahko dobi v zakristiji.

7. nedelja med letom

ALI BOG ZAHTEVA NEMOGOČE?

»Zapirajo sodišča, sosedje podirajo ograje okrog svojih hiš in si podajajo roke, ponoči ne zaklepajo več vrat; ne bojijo se roparjev in tihotapcev, ker so mimo časi, ko so se ljudje bali drug drugega. Vsi živijo vzajemno, zanimajo se drug za drugega; žalost enega prizadene vse in veselje skupnosti zajame tudi prišleke in tujce, ki jih sprejmejo kot prijatelje. Ne samo otroci, tudi odrasli plešejo po cestah, pogovarjajo se le o lepih stvareh, in ko še dežuje, že opevajo sonce.« Tako je desetletna deklica opisala v šolski nalogi, kako si predstavlja raj.

V nedeljskem evangeliju nas šokira beseda: »Ljubite svoje sovražnike in molite za tiste, ki vas preganjajo.« Ta pa je krepka! Kdo more to zahtevati? Takšna zahteva se upira našemu občutku pravičnosti.

Da, našemu, a ne Božjemu! Edino ljubezen naredi nemogoče mogoče! Če se ravnamo po merilu zob za zob, stopamo v spiralo maščevalnosti in v vrtinec, ki z žrelom sovraštva pogoltne oba. Če pa smo pripravljeni odpustiti krivice, moliti za nasprotnike in narediti prvi korak k spravi s sovražnikom, smo postavili sebe in svet na novo kocko. Tisti, ki nam je storil kaj žalega, navadno ni tako sproščen in svoboden, da bi bil sposoben narediti prvi korak. Nedolžni je svobodnejši in lažje spremeni duhovno podnebje. Vsi vemo, da je táko herojsko dejanje, odpuščati sovražnikom, lahko včasih daljši prečiščevalen notranji proces, neki preporod, ki največkrat presega zgolj človeške nagibe.

Na Koroškem je gospa, ki je čudežno prestala vse muke v nacističnem taborišču, napisala pretresljivo pričevanjsko knjigo z naslovom: »Utihnile so ptice, utihnila je vas.« V njej opisuje, da je vsak dan molila za svoje mučitelje, sovražnike in tudi za vse sotrpinke v taborišču. Ko je maja 1945 pribežala domov, se je najprej napotila k vaščanu, ki jo je tri leta prej po krivem zatožil in izdal nemški gestapovski policiji. A tisti vaščan takrat še ni bil pripravljen sprejeti njene ponujene roke v spravo, ampak jo je prosil odpuščanja tik pred svojo smrtjo. 

Ljubiti svoje sovražnike lahko pomeni, da jim pomagamo staliti železne verige, ki jih trdno oklepajo v predsodkih in sovraštvu. Maščevanje je človeško, a še bolj človeško je odpuščanje, ker omogoča, da človek postane spet sočlovek!

Jože Kopeinig

6. nedelja med letom - OZNANILA

6. nedelja med letom 12.2.2017	Humbelina, redovnica	7.00 8.30 10.30	JURŠINCI: + za vse žive in + obeh župnij POLENŠAK: + IVAN IN CECILIJA ŠTUHEC, MARTIN IN MARIJA HORVAT IN MARIJA BORKOVIČ JURŠINCI: + STANKO IN ŠTEFANIJA NOVAK
Ponedeljek	Jordan Saški, redovnik	17.00	POLENŠAK: + JANEZ IN ALOJZIJA HOJNIK, STARŠI LORENČIČ, MITJA IN SANDI POLENŠAK: - SEJA, SREČANJE SODELAVCEV KARITAS
Torek	VALENTIN, muč.	7.00	JURŠINCI: + STANISLAV GRAŠIČ, od krščenca Tomasa
Sreda	Klavdij, redovnik	17.00	JURŠINCI: + JOŽE KUKOVEC, od sina Ljuba z družino
Četrtek	Julijana Koprska	17.00	JURŠINCI: + TEREZIJA ŠOŠTARIČ, od nečakinje Anike z družino
Petek	7 ustan. reda servitov	17.00	POLENŠAK: + TONE ČUŠ, od sina Zvonka s Petro
Sobota	Frančišek Regis Clet	7.00 9.00	JURŠINCI: + TEREZIJA, obl. IN FRANC ČUŠ, od sina Ivana POLENŠAK: + BIRMANSKI DAN ZA BIRMANCE
7. nedelja med letom 19.2.2017	KONRAD, spokornik	7.00 8.30 10.30	JURŠINCI: + STARŠI ANA, obl. IN VINKO SLODNJAK POLENŠAK: + NEŽA CVETKO, obl. IN STARŠI CVETKO, ŠILAK, LUDVIK CVETKO IN IVAN CMOK JURŠINCI: + ANTON HORVAT, 2. obl., od žene in otrok

• Po veliki noči, to je od 18. do 21. aprila, bi organizirali romanje na kraj posebnih milosti, uslišanj, čudežev, ozdravljenj…na kraj MARIJINIH PRIKAZANJ V MEĐUGORJE! To je vseslovensko romanje Prenove v Duhu. Za potovanje je dovolj osebna izkaznica. Cena romanja je okrog 140€ - vključuje vse. Lepo povabljeni. Tisti, ki bi želeli na to čudovito romanje, prosim sporočite čim prej, da vidimo, če je dovolj interesa, drugače ne moremo organizirati avtobusa.
• ZA ČIŠČENJE IN KRAŠENJE CERKVE V TEM TEDNU NAPROŠAMO vas: SAKUŠAK SP. DEL. OBLAČJAK Bog povrni in najlepša zahvala. 
  
• GLEDE OBNOVE NAŠE CERKVE SV. LOVRENCA OB 500 LETNEM JUBILEJU, KI GA PRAZNUJEMO LETOS, BI DANES OB KONCU SV. MAŠE IZVEDLI »POSVETOVALNI REFERENDUM«, GLASOVANJE O TEM: ALI NAJ ZAMENJAMO TUDI ZELO DOTRAJAN TLAK Z NOVIM IN UREDIMO VSE KAR SE TIČE TAL ALI ZAMENJAMO SAMO KLOPI IN UREDIMO STENE OD KATERIH SEDAJ VSE ODPADA? ALI SMO PRIPRAVLJENI PO SVOJIH MOČEH VSI NEKAJ PRISPEVATI ZA OBNOVO NAŠEGA PRELEPEGA, STARODAVNEGA SVETIŠČA ALI NE. NA GLASOVNICI PIŠE: NE      KOMPLET OBNOVA     DA. ODTRGAJMO TISTO ZA KAR SMO IN ODDAJMO OB IZHODU V KOŠARO. TISTO ZA KAR PA NISMO PA DAJMO V ŽEP IN ODNESIMO DOMOV V SMETI. LEPA ZAHVALA. 

6. nedelja med letom

Sir 15,15-20; 1 Kor 2, 6-10; Mt 5, 17-37

1. Svoboden je človek, ki more izbirati med dobrim in slabim. Toda kaj je dobro in kaj je slabo? V Svetem pismu o vsem, kar je Bog ustvaril, beremo da je bilo dobro. Nobena stvar ni že sama v sebi slaba, gre le za človekov odnos do stvari: ali jo kot dobro jemljemo sebi in drugim v dobro, ali jo zlorabi. Čim večja je dobrina, tem hujše jo je možno zlorabiti. Prav ko gre za to možnost, dostikrat pozabljamo, da je človekova svoboda omejena s svobodo drugega človeka, da nas je Bog ustvaril svobodne, da bi se svobodno odločali za dobro, ne za slabo. Kako jasna je beseda modrega Siraha: predložil ti je ogenj in vodo, stegni roko, po čemer hočeš; pred človekom sta življenje in smrt, kar hoče, se mu bo dalo. Zgodnjekrščanski spis Didaché o človekovem življenju pravi: dve poti sta, pot življenja in pot smrt. Bog je človeka ustvaril svobodnega za dobro, ne za slabo!

2. Današnja Beseda nas želi opozoriti na tisti najgloblji izvir, koder se rojevajo in iz katerega izhajajo človekova dejanja, na neprecenljiv dar razmišljanja, presojanja in svobodnega odločanja, na tisto danost v človeku, ki ga neizmerno dviga nad druga ustvarjena bitja, ki mu pa obenem nalaga breme, kot ga druga bitja ne poznajo, namreč odgovornost za svoja dejanja: 

- kako preprosto jasen je modri Sirah: če hočeš spolnjevati zapovedi, je stvar tvoje svobodne volje, saj je Bog človeka pustil oblasti lastne odločitve;

- Gospod se človeku lahko zazdi drobnjakarski z besedo kdor reče svojemu bratu tepec, zasluži, da pride pred veliki zbor, vendar hoče le dovolj razumljivo povedati, da se je tudi v "malenkostih" potrebno odločati za dobro, sicer taka "malenkost" rada preraste v prepir in jezo, v sovraštvo in maščevalnost;

- želi nas spomniti, da razvodnica odločanja med dobrim in slabim ni zunaj nas v nekem seznamu zapovedi, ampak poteka v človekovem srcu, od tod prihajajo hudobne misli, tatvine, kriva pričevanja, prav tako pa se tod rojeva ljubezen, ki ne misli hudega, ni brezobzirna, vse prenaša, je potrpežljiva in dobrotljiva.

3. Kako naj človek preverja, ali je njegovo srce zdravo, sproščeno, osvobojeno za odločanje za dobro? Gospod nam nudi merilo preverjanja: kakovost naših odnosov do brata in sestre, merilo, ki sega bistveno globlje kot le do spoštovanja bližnjikovega življenja. Vsebuje čutenje, sotrpljenje z bližnjim, postaja obenem merilo človekovega odnosa do Boga: če se spomniš, da ima tvoj brat kaj zoper tebe, pojdi in se najprej spravi z bratom, potem pridi in daruj. Prerok, ki ga povzema tudi Jezus, je ugotavljal: otopelo je srce temu ljudstvu, ne pozna čuta ne za bridkost človeka ne za spoštovanje Stvarnika. S Petrom kličimo: da bi svoja srca očistili za iskreno bratoljubje, jih okrasili s krotkostjo duha.

5. nedelja med letom - OZNANILA

5. nedelja med letom 5.2.2017	Agata, devica, mučenka	7.00 8.30 10.30 17.00	JURŠINCI: + KONRAD VRŠIČ, 4. obl. POLENŠAK: + FRANC MIKŠA IN STARŠI MARIJA IN JANEZ ERNEJČIČ IN IVAN PUČKO JURŠINCI: + STANKO ČUŠ, 1. obl., od Marije Pukšič iz Mezgovec POLENŠAK: + KARIZMATIČNA, SLAVILNA SV. MAŠA ZA OZDRAVLJENJE V MOČI SV. DUHA
Ponedeljek	Doroteja, mučen	17.00	POLENŠAK: + ALOJZ JANŽEKOVIČ, od nečakinje Sandre
Torek	Nivard, redovnik	7.00	JURŠINCI: + ELIZABETA LAJH, od Juste Vršič z družino
Sreda	Hieronim Emiliani	---	---
Četrtek	Apolonija, muč.	17.00	JURŠINCI: + ANGELA KUHAR, od hčerke Silve z družino JURŠINCI: - SEJA ŽPS – načrt za 2017
Petek	Alojzij Stepinac, hrvaški mučenec	17.00	POLENŠAK: + JERICA IN MARTIN MAJCEN IN KAREL IN ZDENKA HABJANIČ POLENŠAK: - SEJA ŽPS – načrt za 2017
Sobota	LURŠKA MATI BOŽJA, SVETOVNI DAN BOLNIKOV	7.00 13.30	JURŠINCI: + IVANA ŠMIGOC, od Janeza Plohla z družino POLENŠAK: - POROKA: VINKO IN ANDREJKA CVETKO
6. nedelja med letom 12.2.2017	Humbelina, red.	7.00 8.30 10.30	JURŠINCI: + za vse žive in + obeh župnij POLENŠAK: + IVAN IN CECILIJA ŠTUHEC, MARTIN IN MARIJA HORVAT IN MARIJA BORKOVIČ JURŠINCI: + STANKO IN ŠTEFANIJA NOVAK

• IMEJMO V VSAKI DRUŽINI NAROČENO KAKŠNO DUHOVNO, VERSKO REVIJO: DRUŽINO ALI OGNJIŠČE, PRENOVO, za otroke MAVRICO… NAROČITE LAHKO PRI MENI. LEPO VAS NAPROŠAM NAROČNIKI, PORAVNAJMO NAROČNINO ZA LETO 2017. VERO GRADIMO, KO SE O ŽIVEM BOGU POZANIMAMO, SPOZNAVAMO, SE RAZSVETLJUJEMO Z BRANJEM DUHOVNEGA, KI JE VEČNO IN NI MINLJIVO! Celoletna naročnina: Družina=96€, Ognjišče=30€, Prenova=20€, Mavrica=37€ 
  
• Po veliki noči, to je od 18. do 21. aprila, bi organizirali romanje na kraj posebnih milosti, uslišanj, čudežev, ozdravljenj…na kraj MARIJINIH PRIKAZANJ V MEĐUGORJE! To je vseslovensko romanje Prenove v Duhu. Za potovanje je dovolj osebna izkaznica. Cena romanja je okrog 130€ - vključuje vse. Lepo povabljeni. Tisti, ki bi želeli na to čudovito romanje, prosim sporočite čim prej, da vidimo, če je dovolj interesa, drugače ne moremo organizirati avtobusa.
• Danes je prva nedelja v mesecu, ko imamo darovanje okrog oltarja za potrebe naše župnije-cerkve-obnove.
• ZA ČIŠČENJE IN KRAŠENJE CERKVE V TEM TEDNU NAPROŠAMO vas: SAKUŠAK ZG. DEL.  Bog povrni in najlepša zahvala.

5. nedelja med letom

Iz 58, 7-10; 1 Kor 2, 1-5; Mt 5, 13-16

1. Pomenljive besede je apostol Pavel o načinu in vsebini svojega oznanjevanja zapisal kristjanom v Korintu. Prišel je oznanjat Kristusa križanega, ki je Judom v spotiko, poganom v nespamet. Pojasnil je, da vera, ki jo oznanja, ne sloni na človeški modrosti, ni človekova iznajdba, ki se lahko hitro sesuje, ampak sloni na božji moči, ki vse človeško presega, prav v svoji božanski nedoumljivosti in neskončnosti pa se preprosteje in globlje dotika človeka kot katerokoli človeško umovanje in načrtovanje. Kako preprosto pa jasno kaže človeku pot iz njegove majhnosti in ozkosti v tisto razsežnost, kjer tudi on lahko postane deležen božje veličine in neminljivosti!

2. Prerok na domač in preprost način opozori, da je prav človekovo vsakdanje ravnanje tista dvosmerna pot, ki človeka dviga na raven resnične človečnosti ter ga približuje Bogu, obenem je to pot, po kateri božja neskončnost prihaja do človeka, po kateri človekova temina postaja jasna kot poldan:

- lomi lačnemu svoj kruh, ko vodiš nagega, ga obleci, kot vsakdanji kruh jasna in preprosta beseda, ki povzema prav vse, kar danes radi izražamo z besedo človekoljubnost, ki je pa tudi tolikokrat zlorabljena;

- odpravi zatiranje iz svoje srede, iztezanje prstov, prevarljivo govorjenje, še ena kratka beseda, ki povzema v vsakem času "sodobne" zvrsti nasilja – mar ne okušamo sami toliko težkih posledic teptanja človeka, nepoštenosti, laži. 

3. Gospod pa tokrat niti ne daje učencem kakšnega poduka, kot da je samo po sebi razumljivo, kdo, kaj in kakšen je v svojem okolju tisti, ki pravi, da je kristjan, ki se ima za njegovega učenca:

- vi ste sol zemlje, sol, s katero se hrani daje okus, s katero se hrano zavaruje pred razpadanjem, sol, ki je simbol modrosti: kristjan pozna Gospodov nauk, ve, katere so evangeljske vrednote, in kolikor se sam ravna po njih, tudi svojo okolico vsaj v neki meri odvrača od slabega;

- vi ste luč sveta, ne le kristjani znotraj zidov cerkve ali svojega doma, ampak ljudje, ki tudi v javnosti pokažejo, da iz vere v Boga in v svojo neminljivo prihodnost pri Bogu hočejo živeti pošteno, hočejo biti pravični in dobri do slehernega človeka, si prizadevati za mir, odpuščati, čutiti s človekom.

4. Mar bomo rekli, da ima Gospod preveč visoko in nerealno mnenje o nas? Če kot kristjani nismo sol zemlje in luč sveta, ne bo Gospod tisti, ki bi nas kritiziral prvi, ampak bo to prav ta svet, v katerem smo premalo, ali sploh nismo sol in luč. Če slišimo kakšna da je Cerkev, ali ni to kritika nas, ki smo premalo sol in luč.