32. nedelja med letom - OZNANILA

 

10.11.2024  32. NEDELJA MED LETOM	Leon Veliki, cerkveni učitelj	7.00   8.30   10.30	JURŠINCI: + FRANC SIMONIČ, od sestrične Ivanke z družino; + ZA VSE ŽIVE IN + OBEH ŽUPNIJ POLENŠAK: + VINKO CVETKO, obl., NEŽA IN JOŽE CVETKO, IVAN IN ALOJZIJA CMOK; + KATARINA IN STANKO ZAGORŠAK, od sina Franca z druž. JURŠINCI: + MILICA HOJNIK, od družine Lovrec in Kolnik; + MARICA MUNDA, od družine Trbuc iz Gibine
Ponedeljek	MARTIN IZ TOURSA, škof	18.00	POLENŠAK: + FRANC KOVAČEC, osmina, od žene Jožice; + MARIJA FRAS, od Marije Kontarščak
Torek	Jozafat Kunčevič, mučenec	18.00	JURŠINCI: + ROZIKA ČEH, od sina Edija z družino; + MARIJA ČUŠ IZ GRLINC, od Anice Divjak z družino
Sreda	Stanislav Kostka		V ZAHVALO IN PRIPROŠNJO NEBEŠKI MATERI ZA TEJO
Četrtek	Lovrenc Irski	18.00	JURŠINCI: + ANTON NOVAK, 1. obl. IN VSI + KORENJAK, PURG IN ŽLAHTIČ; + FRANC IN ANGELA IN SIN ANTON KUMP
Petek	Albert Veliki, cerkveni učitelj	18.00	POLENŠAK: + TEREZIJA IN STANKO MAJCEN, 30. obl., MARIJA HEIDIGGER IN VSI SORODNIKI PLOHL; + IVAN ZADRAVEC IN FRANC IN ELIZABETA NOVAK
Sobota	Marjeta Škotska	18.00	JURŠINCI – NEDELJSKA SV. MAŠA: + GORAN, 5. obL. MOŽ FRANC, STARŠI GOMILŠEK, CAFUTA; + JOŽEF ČEH, osmina, od hčerke Jožice z družino;
17.11.2024  33. NEDELJA MED LETOM	Elizabeta Ogrska, redovnica	7.00 8.30   10.30	JURŠINCI: + SARA ŠORI, osmina; + ZA VSE ŽIVE IN + OBEH ŽUPNIJ POLENŠAK: + DRUŽINA PLOHL, JANŽEKOVIČ IN ZET MIRAN; + MAMA KRISTINA, 25. obl., JOŽEF IN ANTON PETEK, ELIZABETA IN JANEZ GOLOB IN STARŠI KOSI JURŠINCI: + MARIJA ČUŠ IZ HLAPONC; + PAVEL KOLNIK, obl., od druž. Franc Šmigoc ml. iz Kukave

• SPOMINI ZA POKOJNE++: NOVEMBER JE MESEC POKOJNIH. NAŠIM DRAGIM POKOJNIM POMAGAMO V NEBESA, K BOGU, TAKO, DA ZA NJIH MOLIMO, DARUJEMO SV. MAŠNE DARITVE, PRISTOPIMO K ISKRENI SV. SPOVEDI, DELAMO DOBRA DELA. TAKO PODARJAMO DUŠAM NAŠIH POKOJNIH BOŽJO SLAVO, LJUBEZEN, OČIŠČENJE... DA LAHKO VSTOPIJO V BOŽJO NAVZOČNOST. Pri izhodu iz cerkve vzemimo LISTKE Z MOLITVENIMI SPOMINI na katere napišemo imena NAŠIH POKOJNIH za katere želimo, da skupaj molimo pri svetih mašah v novembru. Spomine z darom za obnovo naše CERKVE – OLTARJA, oddajmo v škatlo, spredaj pri oltarju. 
  
• PRI IZHODU SO NA VOLJO LEPE SVEČE KARITAS ZA GROBOVE NAŠIH RAJNIH. Z NAKUPOM TE SVEČE POMAGAMO LJUDEM V HUDIH STISKAH, REVŠČINI IN ŽALOSTI. KRISTJANI SMO, ZATO SMO SOČUTNI ZA NEBESA.
• Hvala zakoncem jubilantom za udeležbo na praznovanju obletnic porok pred 14 dnevi. HVALA VAM DRAGI POROČENI MOŽJE IN ŽENE, DA SPREJEMATE BOŽJO, ZANESLJIVO LJUBEZEN IN V NJEJ ZDRUŽENI ŽIVITE IN STE VZGLED DRUŽINSKEGA ŽIVLJENJA ZA MLADE. Prosim vzemite v kapeli/zakristiji fotografije iz srečanja kot spominček, pozornost od naše župnije.
• JURŠINCI: ZA UREJANJE NAŠE CERKVE V TEM TEDNU PROSIMO: JURŠINCI SP.DEL. HVALA.
• POLENŠAK: ZA UREJANJE NAŠE CERKVE NAPROŠAMO VAS: BRATISLAVCI. Bog povrni.
• Lepo se zahvaljujemo možem, ki so včeraj začeli popravljati dotrajano in poškodovano streho in omet na gospodarskem poslopju. Streha precej pušča. Za enkrat jo moramo zakrpati. Veliko bo dela. Hvala vam iz srca spoštovani gospodje. Lepo naprošeni še drugi za pomoč.

32. nedelja med letom

V današnji Božji besedi nastopata dve vdovi. V prvem berilu je predstavljena vdova, ki je v hudi lakoti preživela preroka Elija. Ta jo je srečal pred mestnimi vrati in zaklical, naj mu prinese malo vode. Ko je šla, da bi prinesla, pa je še zaklical, naj mu prinese še malo kruha. Čeprav je imela samo peščico moke, je verjela  Elijevim besedam, da »moka v loncu ne bo pošla in olja v vrču ne bo zmanjkalo«. In to se je dogajalo dolgo časa. Bog je nagradil njeno vero in gostoljubnost. 
V evangeliju je dal Jezus priznanje ubogi vdovi, ki je vrgla v tempeljsko zakladnico vse kar je imela: dva novčiča. Verovala je, da jo Bog ne bo pustil na cedilu, da bo zanjo poskrbel. Sveto pismo zelo hvali dajanje miloščine, ko pravi: »Plameneč ogenj pogasi voda, miloščina pa bo izbrisala grehe« (Sir 3,30).

II. Mučenec in nadškof sv. Ciprijan iz Kartagine je leta 252 svojim vernikom napisal spis: Dobra dela in miloščina in jih spodbudil, da so v kratkem času zbrali 100.000 sestercijev kovancev, kar je bila velika vsota, težka 2540 kg medenine. S tem denarjem so odkupili kristjane, ki so jih za sužnje ugrabile roparske tolpe.
V spisu navaja besede angela Rafaela iz knjige Tobit: »Miloščina rešuje smrti in očiščuje vsakega greha« (Tob 12,9). Sv. Ciprijan nadaljuje: »To nam pove, da naše molitve in naši posti manj premorejo, če jih ne podpre miloščina in da same naše prošnje malo dosežejo, če jih ne spremljajo dobra dela.« Angel jasno zatrjuje, da dobijo naše prošnje moč po miloščini. Sv. Ciprijan zatrjuje, da Jezus v evangeliju nič drugega ne naroča in zapoveduje tako pogosto, kakor to, da naj neprestano dajemo miloščino in naj ne sedimo na zemeljskem imetju, marveč naj si rajši nabiramo nebeških zakladov. Pravi, da naj se nihče ne boji, da bo zaradi miloščine obubožal, saj Sveti Duh govori: »Kdor daje revnemu, ne bo trpel pomanjkanja« (Prg 28,27). Sv. Ciprijan pravi, da dobrodelnost z miloščino naredi Boga za našega dolžnika. In neskončno dobri Bog nam ne bo ostal dolžan! Vso večnost nam bo vračal z nebeškimi zakladi.  (glej J. K., Sv. Ciprijan nam govori iz svojih del, 2006)

III. Nemški pisatelj Johann Gottfried Herder († 1803) je napisal črtico Obtoženec. Neki človek je bil na sodišču obtožen hudih reči. Imel pa je tri prijatelje. Ko je prvi prijatelj slišal za njegovo obtožbo, ga je takoj zapustil. Drugi prijatelj je šel z njim do sodišča, naprej ne. Ko pa je tretji prijatelj slišal za obtožbo, je šel takoj pogumno na sodišče in ga tako prepričljivo branil, da ni bil obsojen, ampak je bil oproščen. In pisatelj nadaljuje: Ta obtoženec bom jaz, ta obtoženec boš ti v trenutku naše smrti. Prvi naš prijatelj, to so užitki tega sveta, imetje, denar in slava, nas bodo takoj zapustili. Drugi prijatelj so naši sorodniki, prijatelji in znanci. Z nami bodo šli na pokopališče, naprej ne. Samo tretji prijatelj pa bo šel z nami onkraj groba na Božje sodišče, tam bo za nas pričal, da ne bomo obsojeni, ampak oproščeni. In kdo je ta prijatelj? Božja beseda nam pravi, da so to dobra dela, miloščina storjena iz ljubezni do Boga in do bližnjega.
Sv. Janez evangelist je slišal glas iz nebes: »Zapiši: Blagor mrtvim, ki odslej umirajo v Gospodu! Odpočijejo naj se od svojih naporov; kajti njihova dela gredo z njimi« (Raz 14,13). Samo dobra dela bodo šla z nami na drugi svet. Jezus pa nam pravi: »Kjer je namreč vaš zaklad, tam bo tudi vaše srce« (Lk 12,33–34).  Amen.
 
Smrt – na oni svet gredo samo dobra dela. Aleksander Veliki († 323 pr. Kr.) je poznan kot eden največjih antičnih vojskovodij. Osvojil je pol takrat znanega sveta in z zlatom in srebrom napolnil kraljeve blagajne. »Prišel je do kraja zemlje in dobil bojni plen mnogih narodov. In umolknila je zemlja pred njim« (1 Mkb 1,3), pravi Sveto pismo. Spoznal pa je, da bo moral umreti in vse pustiti. Stari zgodovinarji pišejo, da je pred smrtjo ukazal svojim generalom: »Ko me boste mrtvega nesli na pokopališče, pustite moje roke, da bodo gole visele z nosil. Naj vsi ljudje vidijo, da niti jaz, Aleksander, nisem mogel ničesar vzeti s te zemlje s seboj, ampak grem praznih rok na oni svet.« (I. Vlašić, Crtice i usporedbe, 1973)
Zato nas Jezus opozarja: »Naredite si mošnje, ki ne ostarijo, neizčrpen zaklad v nebesih, kamor se tat ne približa in kjer molj ne razjeda. Kjer je namreč vaš zaklad, tam bo tudi vaše srce« (Lk 12,33–34).

31. nedelja med letom - OZNANILA

 

3.11.2024  31. NEDELJA MED LETOM	Viktorin Ptujski, mučenec vere	7.00   8.30   10.30 17.00	JURŠINCI: + METKA ŠEGULA, od družine Vršič iz Polenšaka; + ZA VSE ŽIVE IN + OBEH ŽUPNIJ POLENŠAK: + V ZAHVALO ZA 80 LET ŽIVLJENJA-LIZIKA KVAS + ZA OZDRAVLJENJE JURŠINCI: + TEREZIJA IN MOŽ FRANC ŠOŠTARIČ IN RODBINA HOJNIK-ŠOŠTARIČ; + JANEZ ZORKO, od družine Simona Toplaka POLENŠAK: + SLAVILNO SREČANJE ZA OZDRAVLJENJE V MOČI SVETEGA DUHA
Ponedeljek	Karel Boromejski	18.00	POLENŠAK: + JANEZ, 2. obl. IN ROZIKA SIMONIČ IN + SOR.; + HANESS IN DANICA RAPBERGER, od druž. Franca Hojnika
Torek	Zaharija in Elizabeta, starši Janeza Krstnika	18.00	JURŠINCI: + IVAN ČEH, od Boruta z družino; + ALOJZ HORVAT, od čebelarskega društva Juršinci
Sreda	Lenart, opat		ZA OZDRAVLJENJE VNUKICE ELENE
Četrtek	Engelbert, škof	18.00	JURŠINCI: + ROBERT OŠLAJ, od družine Pučko iz Vodula; + FRANČIŠKA KOKOL, od družine Čeh iz Vitomarcev
Petek	Bogomir, škof	18.00	JURŠINCI: + MARIJA HOJNIK, od družine Petek iz Hlaponc; + MIRKO KUKOVEC, od svakinje Marte Majcen
Sobota	Posvetitev Lateranske bazilike, Teodor	18.00	JURŠINCI – NEDELJSKA SV. MAŠA: + JANKO BEC, od Mundovih iz Juršincev; + KATARINA ŠOŠTARIČ, od družine Toplak-Jerenec
10.11.2024  32. NEDELJA MED LETOM	Leon Veliki, cerkveni učitelj	7.00 8.30   10.30	JURŠINCI: + FRANC SIMONIČ, od sestrične Ivanke z družino; + ZA VSE ŽIVE IN + OBEH ŽUPNIJ POLENŠAK: + VINKO CVETKO, obl., NEŽA IN JOŽE CVETKO, IVAN IN ALOJZIJA CMOK; + KATARINA IN STANKO ZAGORŠAK, od sina Franca z druž. JURŠINCI: + MILICA HOJNIK, od družine Lovrec in Kolnik; + MARICA MUNDA, od družine Trbuc iz Gibine

• SPOMINI ZA POKOJNE++: NOVEMBER JE MESEC POKOJNIH. NAŠIM DRAGIM POKOJNIM POMAGAMO V NEBESA, K BOGU, TAKO, DA ZA NJIH MOLIMO, DARUJEMO SV. MAŠNE DARITVE, PRISTOPIMO K ISKRENI SV. SPOVEDI, DELAMO DOBRA DELA. TAKO PODARJAMO DUŠAM NAŠIH POKOJNIH BOŽJO SLAVO, LJUBEZEN, OČIŠČENJE... DA LAHKO VSTOPIJO V BOŽJO NAVZOČNOST. Pri izhodu iz cerkve vzemimo LISTKE Z MOLITVENIMI SPOMINI na katere napišemo imena NAŠIH POKOJNIH za katere želimo, da skupaj molimo pri svetih mašah v novembru. Spomine z darom za obnovo naše CERKVE – OLTARJA, oddajmo v škatlo, spredaj pri oltarju. 
  
• Za rajne lahko prejmemo v prvih 8. dneh novembra POPOLNI ODPUSTEK- DA JIM JE ODPUŠČENO, če smo bili pri spovedi in obhajilu, obiskali pokopališče in za pokojne tam molili vero in molili po namenu sv. Očeta.
• PRI IZHODU SO NA VOLJO LEPE SVEČE KARITAS ZA GROBOVE NAŠIH RAJNIH. Z NAKUPOM TE SVEČE POMAGAMO LJUDEM V HUDIH STISKAH, REVŠČINI IN ŽALOSTI. KRISTJANI SMO, ZATO SMO SOČUTNI ZA NEBESA.
• Hvala zakoncem jubilantom za udeležbo na praznovanju obletnic porok minulo nedeljo. HVALA VAM DRAGI POROČENI MOŽJE IN ŽENE, DA SPREJEMATE BOŽJO, ZANESLJIVO LJUBEZEN IN V NJEJ ZDRUŽENI ŽIVITE IN STE VZGLED DRUŽINSKEGA ŽIVLJENJA ZA MLADE. Prosim vzemite v kapeli/zakristiji fotografije iz srečanja kot spominček, pozornost od naše župnije.
• JURŠINCI: ZA UREJANJE NAŠE CERKVE V TEM TEDNU PROSIMO: JURŠINCI ZG.DEL. HVALA.
• Pri sv. maši imamo darovanje okrog oltarja za obnovo naše cerkve- ZA OBNOVO OLTARJA. Bog povrni za vsak dar za našo lepo cerkev, ki jo skupaj vzdržujemo.
• POLENŠAK: ZA UREJANJE NAŠE CERKVE NAPROŠAMO VAS: ZASADI. Bog povrni z dobrim.

31. nedelja med letom

Mr 12, 28-34 - Katera zapoved je največja ?

Vernemu Izraelcu je bila največja skrb ta, da bi vse svoje življenje uredil po božji volji. Vsako dejanje naj bi bilo Bogu všeč. Za pravo vrednotenje boguvšečnosti dejanja mu ni pomagal samo Mojzesov zakon, ampak tudi številni predpisi, ki so se sčasoma oblikovali. Ponosen je bil na to, da je od Boga prejel največje število zakonov, kar 613.
Toda, ali je v odnosu do Boga najpomembnejša kvantiteta? Je sploh možno približati se Bogu s pravniško mentaliteto? Kaj je tisto, kar mora navdihovati vso prakso, vso pokorščino in vsako službo, še bolj pa službo Bogu?

Vera ni samo izpolnjevanje predpisov, saj Bogu naša dejanja, se pravi dela naših rok, niso všeč, če je srce daleč od njega.
Razumljivo je, da želijo zunanji predpisi dati človeku trdnost in gotovost. Toda osvobajajoča trdnost prihaja od znotraj: iz tiste prave globinske usmeritve, iz katere potem človek ureja svoje delovanje. Tako vse zakone in predpise razume kot izraz "edine postave", od katere "ni nobena večja": "Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem in vso dušo in vsem mišljenjem in vso močjo, svojega bližnjega pa kakor samega sebe." 

Srčika vere je za Jezusa torej zunaj sistema predpisov. Medtem ko so se pismouki vrteli znotraj sistema zakonov, jim je pokazal Jezus vlogo usmeritve v Boga, od česar ni nič večjega. Poudaril je zakon, ki je več kot zakon-predpis : človek naj bo naravnan na Boga in sočloveka z vsem svojim bitjem, z vsemi svojimi močmi. Iz te naravnanosti pa naj presoja vse drugo.
Kakor je postavljen zakon v naravi, kot pravi psalmist v 148. psalmu, po katerem hvalijo Gospoda "velike morske živali in vse globine morja, ogenj in toča, sneg in megla, viharni veter . . ., gore in vsi griči, sadno drevje in vse cedre, zveri in živina, laznina in krilate ptice . . .", tako naj tudi človek hvali Gospoda z vsemi močmi svojega srca. Kakor se majhna kapljica vode razbohoti v čudovito lepe oblike kristala, kakor se lastovka vsako leto znova poda na daljno pot ter poišče sonce in toploto, tako se tudi človek, zvest gonu svojega duha, lahko uresniči le takrat, ko usmeri vse svoje energije v vse življenje ljubečega Boga in z enako dobrohotnostjo sprejme svojega bližnjega; ko sprejemajoč Očeta sprejme slehernega človeka kot brata ali sestro in tako spričuje, da "ni daleč od božjega kraljestva".

Kako daleč je od nas božje kraljestvo?
Učitelj je vprašal učence, kako bi lahko prepoznali, kdaj se je končala noč in se je začel dan.
Nekdo je rekel: "Ko vidiš v daljavi žival in lahko spoznaš, ali je krava ali konj."
"Ne," je rekel učitelj.
"Ko vidiš v daljavi drevo in lahko rečeš, ali je palma ali mangovec."
"Spet narobe," je rekel učitelj. "Torej kako?" so vprašali učenci.
"Ko pogledaš v obraz kateregakoli moškega in prepoznaš brata v njem; ko pogledaš v obraz katerekoli ženske in prepoznaš v njej sestro.
Če tega ne moreš narediti - ne glede na to, kateri sončni čas je - je še noč."

Kot kristjani živimo torej izpostavljeni istim skušnjavam, pred katerimi je Jezus svaril pismouke: ob vseh zakonih in žgalnih daritvah je prva ljubezen. Kot pobožni Judje imamo tudi mi cerkvene zakone, katekizme in moralke; morda smo celo natančni in vljudni izvrševalci, katerim nima nihče ničesar očitati. Toda, ali je v nas tudi tista dinamična moč krščanstva, ki daje vedrino, zaupanje in toplino, ki spreminja temne noči medsebojnih odnosov v nov dan; ki stori, da tudi nam pride "božje kraljestvo" vsaj za korak bliže?