Mesec oktober je posvečen molitvi rožnega venca. Mnogi papeži so zelo priporočali to molitev. Sv. Janez XXIII. je kljub obilnemu delu vsak dan zmolil vse tri dele rožnega venca. Sv. Janez Pavel II. je dodal svetli del. K molitvi je spodbujal vse kristjane: »Čudovita molitev v svoji preprostosti in globini. Vsem prisrčno priporočam to molitev.«
V hudem preganjanju katoliške vere na Japonskem so leta 1637 umorili zadnjega duhovnika. Dvesto let je bila Japonska popolnoma zaprta za oznanjevanje evangelija. Ko pa so po dveh stoletjih prišli katoliški misijonarji v deželo, so našli nekaj vasi popolnoma katoliških. Vaščani so bili nepismeni in vendar poučeni o glavnih resnicah katoliške vere. Od kot to? To veliko uganko je rešil neki misijonar. Odkril je namreč zapis, da ko je gorel na grmadi zadnji duhovnik, je vrgel svojim prestrašenim vernikom rožni venec in jim zaklical: »Otroci moji, molite rožni venec, ta vam bo ohranil vero!« Oni so poslušali svojega duhovnika in so vsak večer po družinah molili rožni venec. Starši so pomrli, njihovi otroci pa so z molitvijo nadaljevali in tako naprej naslednji rod. Ta molitev jim je ohranila vero, saj je vera »začetek zveličanja« (KKC, 163).
Lahko se vprašamo, od kod je v rožnem vencu ta čudežna moč, da je ohranila vero, ki bi po vsakem človeškem računu morala izhlapeti? Ta molitev je namreč živ evangelij, ker vsebuje vse glavne resnice naše vere: da se je Bog učlovečil in bil rojen, razmišljamo v veselem delu; da je Božji Sin trpel in umrl, premišljujemo v žalostnem delu; da je vstal od mrtvih, šel v nebesa in poslal Svetega Duha, pa premišljujemo v častitljivem delu.
Molitev rožnega venca je molitev ponižnih kristjanov. Kakor je napuh največji greh in iz njega izhajajo vsi grehi, tako je ponižnost temeljna krepost, ki se kaže tudi v molitvi rožnega venca. V Marijini molitvi Moja duša poveličuje Gospoda molimo: »Mogočne je vrgel s prestola in povišal je nizke« (Lk 1,52). In Jezus nam pravi: »Kajti vsak, kdor se povišuje, bo ponižan, in kdor se ponižuje, bo povišan« (Lk 18,14). Amen.
Zgledi. Pred leti je umrl zelo znan italijanski eksorcist p. Ernetti. Iz vse Italije in od drugod so prihajali k njemu ljudje, ki so imeli demone in on jih je izgnal in ljudje so bili osvobojeni. Jezus sam je naročil učencem: »Demone, ali hude duhove izganjajte!« S svojimi pomočniki je p. Ernetti začel snemati, kaj so demoni govorili med izganjanjem in naredil kar dolg seznam o tem, kar je hudiču najbolj všeč in kaj ga najbolj moti. Kar hudega duha najbolj moti je med drugim molitev Rožnega venca. Dobesedno je hudič govoril: »Sovražim rožni venec, to pokvarjeno in gnilo orodje tiste žene moje prve sovražnice tam. Ta molitev je za mene kot ostro kladivo, ki mi kolje glavo, kot kladivo, ki mi kolje glavo. To je izum krivih kristjanov, ki me ne poslušajo, in se priporočajo tisti ženi, moji sovražnici. O koliko hudega mi ti kristjani naredijo z rožnim vencem…« (hudič je jokal).
Kar je za našega sovražnika žalost, je za nas Marijine otroke nepremagljiva moč. Kjerkoli se Mati Božja v našem času prikaže ne prosi zaman, kar roti nas, ker nas ima neizmerno rada: »Otroci, molite rožni venec, otroci, molite rožni venec, ker z njim boste rešili sebe in svet«. Ubogajmo jo njeni otroci, ko vsak dan 50 X prosimo: »Sveta Marija, mati Božja, prosi za nas grešnike, zdaj in ob naši smrtni uri. Amen.«
V lavretanskih litanijah je že prej skozi stoletja odmeval klic »Marija, pomoč kristjanov, prosi za nas.« Krščanska skupnost v Evropi je to pomoč Matere Božje ponovno doživela. Praznik Rožnovenske Matere Božje 7. oktobra in god Marijinega imena 12. septembra še danes pričujeta o tem. 7. oktobra 1571 je na pobudo papeža Pija V. v bitki na morju pri Lepantu krščanska ladijska armada pod poveljem Juana Avstrijskega premagala dosti močnejšo muslimansko armado. Tako je bil vdor muslimanov v Evropo vsaj začasno preprečen. Zmago so kristjani pripisali predvsem priprošnji Matere Božje zaradi molitve rožnega venca. Krščanski vojaki, ki so se vračali, so z admiralom Don Juanom Avstrijskim so priromali v Loreto in se zahvalili Materi Božji. Med njimi je bilo 18.000 rešenih kristjanov, ki so prej kot sužnji na turških ladjah. Verige, s katerimi so bili za veslanje priklenjeni, so v znamenje hvaležnosti za rešitev pustili pri oltarju Matere Božje. Lahko si predstavljamo, kako so bili srečni, prej prikovani, sedaj svobodni. Kako je v cerkvi odmevalo, ko so odlagali verige … Iz teh verig so bila skovana omrežja, ki ločijo stranske kapele loretskega svetišča od cerkvene ladje. Za obletnico zmage je papež uvedel praznik Rožnovenske Matere Božje.
