1. O zasvojenosti, ki nikakor ni nov problem, ampak danes le v drugačnih oblikah, slišimo in beremo vsak dan: mamila, alkohol in še kaj. Največkrat pri tem ne pomislimo na stvar, ki lahko zasvoji bolj, kot karkoli drugega: oblast. Ne gre le za politike in državne voditelje, ampak za vsakega človeka. Ali ni globoko v človeku stalna težnja: imeti prvo besedo, ukazovati, odločati, komandirati… To se vleče od otroških let do pozne starosti, to prepleta in opredeljuje naše medsebojne odnose. Občutljivi smo na zlorabe oblasti, pa morda pri tem pozabljamo, kako smo takim zlorabam podvrženi tudi sami.
2. Predlog Jakoba in Janeza, JEZUS izkoristi, da pove svoje misli o tej zadevi:
- daj, da bova sedela v tvoji slavi, na tvoji desnici in tvoji levici sproži plaz zavisti in ugovorov. Apostoli, "zreli" možje se pričkajo kot otroci, smešni so – Jezus pa se ne smeje: toliko jim je že povedal, pa kot da nočejo razumeti;
3. Če se resneje ustavimo pri mislih evangelija, začutimo, da je vprašanje oblasti naša osebna zadeva, ki vedno znova vrta z vprašanjem, kako ravnamo z ljudmi okoli sebe:
- ali se ne dogaja prepogosto, da za stopnjo višji položaj v službi človeka zapelje, da je do drugih vzvišen, brezobziren, jih ponižuje, ima nad njimi "oblast";
- ali ni najvplivnejši politični, gospodarski, katerikoli veljak, človek oblasti, do svojih podrejenih bolj spoštljiv, kot v zakonu mož do žene ali žena do moža;
- ali smo pripravljeni sprejeti kritiko, ali nam je morda že prizanesljivo opozorilo razlog za užaljenost, ko začnemo kričati ali pa se zapremo vase?
4. Vsak od nas ima svoja "vplivna" področja, vsak dan ima priložnost za uresničevanje besede:bodite služabniki, kot sošolci, kot predstojniki, kot sodelavci, kot zakonci, priložnosti delati drugemu dobro, ne manjka.






