- za uvod danes slišimo izrazito pomirjujoče besede: zapoved, ki ti jo dajem, ni zate pretežka in ni daleč od tebe; Bog ne zahteva nemogočega, previsokega, ampak najbolj preprosto, vsakdanje, to, kar je najbolj človeško: ljubiti;
- vse je strnjeno v dve komponenti iste zapovedi: ljubi Gospoda svojega Boga z vsem srcem - ljubi bližnjega kakor sam sebe; Gospodov komentar k temu: to je vsa postava, to so vsi preroki, to je vse, česar naj se človek drži, pa bo prav!
- ljubeznivo in rahločutno približevanje nekomu, ki je v potrebi, je tisto, kar nas naredi za njegovega bližnjega - učitelj postave dobro razume priliko o Samarijanu, zato na Jezusovo vprašanje, kdo od treh je bil bližnji ranjenemu in oropanemu prepričljivo lahko odgovori: tisti, ki mu je skazal usmiljenje;
- če nek pregovor pravi, da se ljubezen začne na pragu domače hiše, evangelij uči drugače: ljubezen se začne pri človeku, ki trpi, je potreben kakršnekoli pomoči, naj bo domač ali ne - človek je, božja podoba, bližnji!
- ljubezen do bližnjega je pristna človeška naravnanost, ki te sama po sebi sili, da se obrneš ki tistemu, ki je preziran, da čuteče in obzirno ravnaš s tistim, ki je ranjen v duši, da se postaviš na stran tistega, ki ga ogroža nasilnik;
- podrobno Gospodovo pripovedovanje, kako Samarijan poskrbi za ranjenega, da vedeti, kako nesmiselno je govoričenje, s katerim bi se človek rad izvlekel iz neprijetne situacije in opravičil svojo brezbrižnost in neobčutljivost za potrebe bližnjega – Gospod je jasen: ko je bližnji v potrebi, ni izgovarjanja, treba je nekaj narediti, treba je priskočiti na pomoč;
- apostol Janez je poudarjeno zapisal: kdor ne ljubi svojega brata, ki ga je videl, kako more ljubiti Boga, ki ga ni videl? Ljubezen do bližnjega je merilo ljubezni do Boga, v človekovem odnosu do bližnjega se jasno zrcali njegov odnos do Boga. Mar ne pravi Gospod ob poslednji sodbi: karkoli ste storili kateremu mojih najmanjših, ste meni storili! Ne besede, ampak dejanja!





