6. velikonočna nedelja

ČE ME KDO LJUBI, SE BO DRŽAL MOJE BESEDE - BRANKO BALAŽIC

Lepo je opazovati zaljubljence. Njihovo obnašanje je podobno lebdenju v svetu brez gorja in trpljenja, kjer je vse idealno, kjer se parterja kot uročena smejeta drug drugemu, kjer besede niso potrebne, kajti vsaka najmanjša gesta razodeva resnico: »Rad te imam, ker si, ker si takšen ali takšna kot si.« Takšno sanjsko obdobje medenih tednov traja kratko obdobje, potem pa pride streznitev in soočanje z dejstvi: »Zakaj si moral to reči … Mleko je spet prekipelo … zakaj te ni bilo ob dogovorjenem času … če ti kolegi pomenijo več kot jaz, bom odšla … » Je lahko streznitev tako kruta? Največkrat je še strašnejša kot si lahko predstavljamo.

Do kakšnega spoznanja je prišel Jezus po daljši analizi? Odgovor smo slišali v današnjem evangeliju: »Če me kdo ljubi, se bo držal mojih besed.« Ljubezen je edini pravi odgovor, vse drugo je zgolj besedičenje. Kdor ni sposoben ljubiti, ni sposoben živeti. Brez ljubezni smo zgolj avtomati in številke za statistično preverjanje prebivalstva. Ljubezen je edina moč, ki drži pokonci vsako družbo. Z njo svet stoji in z njeno odsotnostjo pade, ker ga uniči sovraštvo, ki je nasprotje ljubezni.

x

Tudi Jezus je doživel takšno streznitev. Po obdobju občudovanja, ko so množice hodile za njim in ga iskale zaradi čudežev, ki so jih videli in ozdravljenj, ki so se vrstila iz dneva v dan, je sledilo obdobje zavračanja: »Trda je ta beseda, kdo jo more poslušati!« Mnogi so mu obrnili hrbet in odšli.

Za vsakega je takšno soočanje z dejstvi težko, marsikdo si vzame čas za razmislek in išče odgovor na vprašanje: »Kaj moram storiti, da se to stanje popravi? Kje so razlogi, da so odnosi zašli v slepo ulico?« Za Jezusa je bila to ena od najbolj bolečih izkušenj: »Kaj sem naredil narobe? Moja ljubezen je iskrena, mar tega ne vidijo? Vse sem jim dal, oni pa me zavračajo!«

Vsakdo od nas je gotovo že doživel podobne stvari. Drugemu posvetiš ves svoj čas, mu daš vse, kar premoreš, pa doživiš zavrnitev. Človeku začne krvaveti srce, najraje bi pobegnil pred ljudmi in se skril, samo da drugi ne bi opazili, kako mu je hudo, kako se bo vsak hip zlomil. 

Tako je takrat, ko je ljubezen križana. Pri Jezusu se je to zgodilo na križu, ko se je zdelo, da je vse izgubljeno, da je bilo vse učenje in izredna dejanja zaman, ker narod in posamezniki niso spoznali, kaj je dobro za njih in kaj jim bo prineslo pravi mir.

»Če me kdo ljubi, se bo držal mojih besed!« To je Jezusov odgovor po skrbni analizi. Več od tega ni mogoče. Praksa nam kaže le odtenke ene in iste resničnosti: ljubezen do Boga, ljubezen do Marije, ljubezen med partnerjema, ljubezen staršev do otrok in otrok do staršev, ljubezen med brati in sestrami, ljubezen med prijatelji in sošolci, ljubezen v kolektivu, ljubezen do narave, do kulture, do živali, do čistega okolja, do slabotnih, do bolnih, do ljudi na robu družbe, do zapostavljenih, do izločenih … Koliko obrazov ene in iste stvarnosti in do vsega tega imamo lahko človeški ali pa živalski odnos, vse to lahko vzljubimo in smo odgovorni, ali pa se izkažemo kot sovražniki in rušitelji Stvarnikovega načrta.