Mt 14,13–21 - DAR, KI GRADI SKUPNOST, OBČESTVO
»Sočutje«, izraz tiste nagonske ljubezni, ki ima svoj
izvir v materinem srcu, je v Stari zavezi izraz Božje ljubezni do svojega
ljudstva, v današnjem evangelijskem odlomku pa postane znamenje, da se je
spolnilo, kar je Bog povedal po preroku: »Izgubljene bom poiskal, razgnane
pripeljal nazaj, polomljene obvezal, bolne okrepčal« (Ezk 34,16). Jezus to
Božjo besedo spolni. On je »Dobri pastir«, ki zbira razkropljene in postane »središče«
novega Božjega ljudstva, ki se zbere v puščavi, da bi začelo novo pot, bolj
človeško življenje, kar se pokaže iz tega, kar sledi v pripovedi.
Vse dogajanje ima značaj neke vrste praznovanja, saj
dejanja in besede Jezusa in učencev sledijo hitro in trezno, vendar vedno
slovesno; učenci bodo poučeni o smislu »daru«. Pristopijo k njemu, da bi mu
povedali, da je že pozno in bi bilo bolje odsloviti množico, da bi vsak šel v
vas in si kupil, kar potrebuje za jed. Poseg učencev vodi njihova skrb za množice.
Tudi materialni vidik življenja je zelo pomemben. Vendar mislijo, da se mora na
tem področju vsak znajti po svoje. Poslanstvo ne vključuje materialne pomoči.
In vendar jo. To zahteva odločna Jezusova beseda: »Ni jim treba oditi. Vi jim
dajte jesti!« Učenci so odprti za Jezusovo voljo, pripravljeni so dati, tisto
nekaj malega, kar imajo. To izročijo Jezusu in nič več ni potrebno, da bi vsak
poskrbel zase; kadar sta v daru velikodušnost in zastonjskost, takrat so tudi
človečnost, bratstvo in občestvo. Jezus nato ukaže, naj učenci množico
posedejo, ali bolje, naj jih »spravijo k mizi«. S tem pa pripoved dobi
evharistični pridih. Nikjer sicer ni nobene besede, ki bi dala razumeti, da se
dogaja pomnožitev. Jasno pa se pokaže, da to, kar se uresničuje, postaja »zastonjski
dar«, dar, na katerega je bil poklican Božji blagoslov, dar, ki je namenjen
vsem, ki so tako vpleteni v blagoslov, v občestvo. To je dar, ki gradi
občestvo, ki ustvarja skupnost.
Jezus podarja Kruh, z veliko pisano. Vsakemu, ki želi
Njegovo pomoč, ureja in vodi življenje v miru, veselju, v sreči… Vsak, ki želi
biti pri Njemu, ta prejema bogastvo milosti za svoje življenje. Zelo zanimivo
je pogledati kdo vse je našel, spoznal, odkril živega… JEZUSA? Vsi smo poslani v to božje življenje da bi
spoznali in sprejeli edinega Odrešenika božjega SINA JEZUSA. Presenečen sem
vedno znova ko ljudje na srečanjih, SLAVLJENJIH Prenove v Duhu začutijo živega
JEZUSA. Veliko ljudi JEZUS ozdravi, nam podari mir, odstrani depresijo,
živčnost, jezo… Neka gospa od drugod mi je pripovedovala kako je brezglavo
tekala po raznih sektah, jogi, hinduističnih skupinah, bioenergetikih… Pravi:
JEZUSA sem pa imela pred nosom. Ure in ure in dneve in mesece sem iskala srečo,
mir… ničesar nisem dobila, prav nič, še bolj prazna ko prej. Zdaj pa takšno
veselje in mir in stabilnost. Ne potrebujem nobenih odpadkov, nadomestkov za
Bog. Bog je življenje. V Njemu je življenje. Moč in življenje prihajata od
Boga. Nadomestka zanj ni. Tej gospe se je z molitvijo in s slavljenjem, s
sprejemanjem sv. zakramentov življenje obrnilo na glavo, v srečo in mir.
Ni komentarjev:
Objavite komentar