VSI SVETI

Praznik vseh svetnikov,
Raz 7, 2-4. 9-14; 1 Jn 3, 1-3; Mt 5, 1-12a

1. Praznik nam nudi različne smeri razmišljanja: spominjamo se naših rajnih, misel se ustavi pri končnosti življenja, v molitvah današnjega praznika nas preveva upanje v večno življenje, pred nami se vrste podobe svetnikov. Ob Besedi poglejmo v lastno življenje, ki je razpeto med dvema mejnikoma: rojstni dan - smrtni dan! Kakšen naj bo "danes", da bi bil "jutri" tak, kot si ga želimo: sončen, prijazen, osrečujoč?

2. V evangeliju nam Gospod to pojasnjuje z večkrat ponovljenim: blagor 

- blagor tistim, ki ne hlepe po bogastvu, ki drugih ne odrivajo s komolci, ki so dovolj močni in pogumni za pravično in pošteno ravnanje;

- blagor krotkim, ki ne poznajo brezobzirnosti in maščevanja, ki zmorejo do vsakogar biti uvidevni in spoštljivi, kljub različnostim strpni, dobrohotni;

- blagor usmiljenim, ki imajo srce za sočloveka, ki niso preračunljivi, ne tehtajo svojih dejanj, ne delajo le za nagrado, ampak jih vodi srčna dobrota;

- blagor čistim v srcu, ki v sebi ne nosijo zle misli o bližnjem, ne snujejo v sebi ubijajoče besede, ne maščevanja, ki  "v srcu dobro mislijo" (Prešeren).

To so tisti, ki so v svojem življenju bili orodje božje ljubezni in tako po besedah apostola Janeza postali Bogu podobni, to je množica iz vseh narodov in jezikov in ljudstev, ki je nihče ne more prešteti. To so ljudje, ki so prišli na cilj svojega zemeljskega bivanja, kjer smrti ne bo več, ne vpitja, ne bolečine. So svetniki!

3. Tudi oni nam imajo marsikaj povedati:   - Bog nas kliče k svetosti v naši povprečnosti, nedovršenosti, vsakdanjosti, ki naj jo stalno prizadevanje za dobro plemeniti, ji daje nadih žlahtnosti;

- večina tistih, ki uživajo neminljivost v Bogu, so svetost dosegli neopazno, v malih stvareh, vztrajno, dan za dnem so klesali in brusili svojo podobo - Marija, najsvetejša med svetniki, ni zbujala pozornosti, le vztrajno je sledila božji volji;

- svetost se razodeva v upanju, da je Bog z nami, nas spremlja z ljubeznijo: svetniki so ljudje, ki so Boga, njegovo besedo vzeli zares!

4. Božje vabilo k svetosti ni namenjeno samo nekaterim izbrancem, vsak trenutek življenja nagovarja tudi nas, da ob njem gradimo lastno svetost:

- ko uničujočo grajo zamenja razumevanje - ko na mesto prepirov stopi pogovor;

- ko se brezbrižnost mora umakniti sočutju - ko odpuščanje premaga maščevalnost - ko dar ubogemu odstrani ozkosrčnost in prijazna beseda razoroži slabo misel.

5. Da bi pogumno mogli iti po tej poti svetosti, naj nas spodbuja zaupanje: z nami je Gospod, ki daje moč in opogumlja, z nami so svetniki, ki so naš zgled in naši priprošnjiki.