nedelja, 20. december 2020

4. adventna nedelja

»Ta bo velik in Sin Najvišjega«, »Zakaj pri Bogu ni nič nemogoče.«

Posamezne sveče na adventnem vencu predstavljajo 4 adventne nedelje, še bolj pa najnujnejše za vsakega človeka: UPANJE, MIR, VESELJE, LJUBEZEN.
Vse te štiri stvari so duhovne, duševne in jih po živi VERI, podarja samo BOG. Drugje jih nikoli ne najdemo! 

1. Dobro, da imamo koše za odpadke, v teh predprazničnih dneh še posebej. Koše za vse vrste vsiljive reklame preko raznih medijev, saj trgovci v zavesti dobrega zaslužka vedo, da za mnoge Božiča sploh ni brez nakupovanja, da je za mnoge to sploh najpomembnejša zadeva in jim še na misel ne pride, da bi se spraševali o smislu božičnih praznikov.

2. Neposredno pred praznovanjem nas Beseda še enkrat želi spomniti na tisto, zaradi česar je Božič v središču človeške zgodovine, ki po njem merimo čas, zaradi česar ostaja vedno mlad, svež, privlačen praznik milijonov in milijonov ljudi po celem svetu:

- v sporočilu Davidu tvoje kraljestvo bo ostalo na veke Bog potrjuje svojo odločenost, da bo po Davidovem potomcu – Jezusu, navzoč v človeštvu do konca;

- Mariji božji poslanec predstavi uresničitev te zamisli: njen sin bo tudi Sin Najvišjega, Bog mu bo dal prestol njegovega očeta Davida, v Jezusu bo Bog sam stopil na zemljo, se kot človek družil z ljudmi, po njem bo človek "združen s tistim, ki je v nebesih, v nebesa bo povzdignjen" (sv. Bazilij);

- res nepojmljiva skrivnost, zdaj razodeta po naročilu večnega Boga, skrivnost, ki je človeški razum nikoli ne bo mogel zaobjeti: kako si more Vsemogočni, Neskončni obleči človeško majhnost in nebogljenost - pa vendar to skrivnost v betlehemskem otroku vidimo, moč njenega žarčenja skozi tisočletja čutimo.

3. Po Besedi se pred nami riše prava panorama dejavne Božje navzočnosti med ljudmi, od obljube Davidu do izpolnitve po Mariji. To ni neka neopredeljena, neosebna sila, ki bi kot oblak obdajala naš planet in ga varovala pred škodljivi žarčenjem, je osebni Bog, njegova navzočnost se izraža v pozorni skrbi za slehernega človeka. Bog med nami in z nami: skrivnost, ki je ne bomo nikdar dojeli, ki neskončno presega naša pojmovanja. In vendar je ta skrivnost obenem resničnost: pri Bogu ni nič nemogoče! Resničnost take teže, da zaradi njene elementarnost pogosto sploh ne razmišljamo o njej, kot ne razmišljamo o zraku, o katerem vemo, da bi se življenje sesulo, če bi ga zmanjkalo. Nepojmljiva skrivnost Boga, njegovega bivanja, njegovega vztrajanja med nami!

4. Božič, ki je pred vrati, je praznovanje Boga med nami, je veselje, da nam je podarjeno pravo bogastvo Božje naklonjenosti. Marsikaj nam skuša to bogastvo zakriti, od naše človeške ograjenosti v svoj mali vrtiček pa do lenive brezbrižnosti, ki ji godi in zadostuje zunanji blišč. Spomnimo se znane misli malega princa: kdor hoče videti, mora gledati s srcem; bistvo je očem nevidno.

Ni komentarjev:

Objavite komentar