1. postna nedelja

 LADJA JE BOLJ VARNA KOT ČOLNIČ!

Postni čas je namenjen temu, da se osrečimo, da izboljšamo svoje življenje, da se Bogu bolj predamo, da nas On lahko varuje, blagoslavlja in ščiti. Post nas vabi naj se potrudimo povečati svojo vero v Boga, iz vere in ljubezni, ki nam jo daje Bog, pomagati potrebnim, narediti čim več dobrih del, del, ki nam odpirajo nebesa, srečo, veselje, radostno življenje, zdravje...

Zgradili smo hišo, sami ali nekdo. Velik projekt, veliko dela, časa, truda je vzelo. Vera v Boga je tudi tako kot gradnja hiše. Nekateri ljudje imajo zelo veliko vero, Boga dobro poznajo, ga čutijo, vidijo njegovo pomoč! Vedo, da Sv. Duh deluje, ustvarja, ozdravlja, rešuje, osvobaja, osrečuje.... Znano jim je, da jih Jezus v življenju posluša, za njih dela in sodeluje. To so večinoma srečni ljudje. Nikogar v svojem življenju nisem srečal, ki bi bil veren, iskreno veren in povezan z Bogom in hkrati obupan, potrt, prestrašen, zloben, žalosten… Poznam in vem za veliko ljudi, ki svoje hiše vere nikdar niso gradili ali se zanjo trudili, tako živijo v barakah, kolibah ali pa kot klošarji na ulici. Materiali za gradnjo vere so: molitev-odnos-pogovor z Bogom, iskreno prejemanje Jezusovih čudežev - zakramentov, dobra dela do bližnjih, branje Svetega Pisma in duhovnih knjig, ki mi pomagajo spoznati Boga.

Na spletu sem zasledil prispevek o ruskem milijarderju Abramoviču. A mislite, da je posebej srečen človek, ki ima vsega. V Dubrovniku je nekoč natočil za milijon € goriva v svojo jahto. Tisti, ki so okrog njega pravijo da je posebej zagrenjen in pogosto žalosten. Človek si pogosto želi nekaj kar ga potem žalosti in pogosto razočara in ne osreči.

Zgradimo, naredimo, oblikujmo si vero. Približajmo se Bogu. Pri gradnji se potrebuje  material, ki povezuje, drži skupaj materiale, nap. Cement, železo, mavec…! Tako naj bo Bog naša povezava, naša moč, sreča, zmaga, veselje…

Neka gospa je priznala, da je v kratkem obdobju hotela 2-krat narediti samomor. Hotela je popolnoma  izginiti, se rešiti iz pekla praznine tega življenja. Pravi: nikogar nisem čutila, da bi bil z menoj, da bi mi pomagal, da bi me varoval. Tako sama sem bila, čeprav imam zelo veliko sorodnikov in prijateljev Nato me je sodelavka povabila na molitveno skupino. Tam so molili zame in Bog mi je takoj pomagal. Dal mi je milost, razsodnost, da je življenje lepo, da nam ga resnično On podarja, da me hoče voditi, da me ljubi. Gospa pravi: 100% bi se zopet hotela ubiti, če me prijateljica ne bi povabila k Bogu, k molitvi, k sv. maši, k rešitvi, med ljudi, ki molijo, ki sprejemajo božje rešitve, pomoč, varstvo...

Berilo iz Stare zaveze poroča o potopu in zavezi, ki jo je pravični Bog sklenil s preživelimi – zvesto Noetovo rodbino in vsemi živimi bitji. Hoče povedati: Bog je pravičen in usmiljen, hoče nas rešiti – ne vsakega posamič, ampak v skupnosti, na ladji. Pogosto primerjamo življenje posameznika in skupnosti čolniču in ladji. Valovi življenja so razburkani, čolnič le po čudežu ostane na površju, ladja pa valovom lahko kljubuje. Bog hoče, da drug drugemu z molitvijo, žrtvijo in dobrim zgledom pomagamo do končne rešitve, do srečnega prihoda v pristan. 

V postnem času se "z večjo vnemo posvečajmo molitvi in delom ljubezni do bližnjega" ter tako napolnimo "baterije" svojega srca z lučjo Božje milosti.