5. postna - tiha nedelja

Evangeljski odlomek o ženi, zasačeni v prešuštvovanju, ni prilika ali prispodoba, temveč gre za konkretno in resnično dejanje.  Cerkev nam ta odlomek predstavi na peto postno nedeljo, ko smo že blizu velike noči, kajti je krajevno umeščen blizu Jeruzalemskega templja, časovno pa blizu konca Jezusovega življenja.
Žena, ki so jo našli, ko je grešila, je na tem, da jo doleti smrt, kot je to predvidevala  postava.  Za pismouke in farizeje pa je nastopil idealen trenutek, da  bodo v zanko  lahko ujeli tudi Jezusa, ki je bil ravno v zanosu kritike na njihov račun. V tem ne vidijo samo idealno priložnost, da se mu maščujejo, ampak, da se bodo lahko rešili enkrat za vselej tega pridigarja, ki jih je tolikokrat spravljal v neroden položaj.

V načinu, kakšen odnos so pokazali farizeji in pismouki do nesrečne grešnice, se je skrival nezaslišan greh. Grešnico so brezobzirno in na najbolj ponižujoč način izpostavili pred množico v javnosti. Pokazali niso niti trohico spoštovanja za njeno osebo, temveč so jo uporabili za sredstvo, da dosežejo svoj cilj, ujeti Jezusa v zanko.

Toda Jezus uspe na glavo postaviti vso situacijo, ne samo, da reši življenje žene, brez, da bi opravičil njen greh, temveč razgali vso zlaganost in dvoličnost farizejev in pismoukov. Žena je tako rešena, ne samo, da je bilo rešeno njeno telesno življenje,  Jezus ji je odprl  pot za duhovno življenje. Stala  je pred množico, ki si je želela samo  njeno kri. Na koncu stoji sama pred Jezusovim  pogledom, ki se  vzravnal, prej je bil sklonjen,  ji prišel naproti. Jezus in njegovo usmiljenje stojita pred grehom, ki kliče po očiščenju, pred njim stoji žena, ki si želi zaživeti drugačno, bolj človeško, bolj dostojanstveno življenje. Jezus obsodi greh z besedami: "Ne greši več!" 

Obtožena žena je bila osvobojena. Pozabljeno je bilo, kar je bilo za njo. Jezus nas želi osvoboditi ujetosti v preteklost in nam daje novo možnost, da lahko začnemo znova.
Jezus želi, da ga tudi mi posnemamo v tem, da znamo sprejemati drug drugega, da smo prisrčni in dobrohotni v našem odnosu do drugega.

Naš največji problem je, da hitro obsojamo druge, vidimo njihove grehe, napake. Smo ujeti v človeški logiki. Jezus nas vabi, da se pridružimo njegovi. Če obsodimo grešnika, tudi greh ostane.  Drugega lahko opozorimo, posvarimo ali opomnimo. Mora pa to biti na način spoštovanja, odkritosrčnosti in ljubezni.
Današnji evangelij nam predlaga močno zdravilo za naše slabe navade. Pošteno se preverimo, in to z Božjimi očmi, in zelo hitro bomo čutili potrebo, da bi tekli k Jezusu in ga prosili odpuščanja za svoje grehe, ne pa obsodbe za druge.