16. nedelja med letom

I. A. Prvo berilo in evangelij govorita o gostoljubju. V berilu občudujemo Abrahama, kako je postregel trem tujcem. Prvič jih je videl, a jim postregel kot sorodnikom ali največjim prijateljem. Najprej jim je prinesel vode, da so si umili noge, potem je ženi Sari naročil naj speče kolače iz boljše moke. Nato je naročil hlapcu, da je pripravil pečenko od mladega teleta. Vzel je masla in mleka in vse to položil pred te može. Izkazalo se je, da je postregel poslancem samega Boga in bil bogato nagrajen, da je žena Sara v visoki starosti po čudežu rodila sina Izaka.

B. Zgodovinar Prokopij iz Cezareje  poroča v šestem stoletju, da so bili Sloveni izredno gostoljubno ljudstvo. Vsakemu tujcu so bila hišna vrata vedno odprta in miza pogrnjena. Tudi pisatelj Finžgar je v romanu Pod svobodnim soncem naslikal naše prednike kot izredno gostoljubne. Svarunova hči Ljubinica je po pravici čutila odpor do pokvarjenega Huna Tunjuša, a oče jo je opozarjal na zakon gostoljubja. Nekdaj je bil znan pregovor: Gost v hišo, Bog v hišo! Kakšni so razlogi za gostoljubje? Vsak človek je Božja podoba in Jezus nam bo na sodni dan dejal: »Kar koli ste storili enemu od teh mojih najmanjših bratov, ste storili meni« (Mt 25,40).

C. Koliko je danes ljudi, ki ne živijo v pomanjkanju, a so nesrečni. Psihologija pravi, da ima dobro delo presenetljivi zdravstveni vpliv na človekovo dušo. Ker pri tem, ko se trudimo, da drugemu napravimo veselje, pozabimo misliti nase, na vir svojih skrbi, tesnobe in žalosti. Zato stara vzhodna modrost uči: »Zahvaliti se ne sme tisti, kateremu storimo uslugo, temveč tisti, ki mu je bilo dano, da je lahko storil uslugo drugemu.«

II. V evangeliju smo poslušali, da se je Jezus mudil v hiši Marte, Marije in Lazarja. Marija je pazljivo poslušala njegove besede s srcem in dušo. Marta pa je imela veliko dela s postrežbo. Rekla je Jezusu, naj reče Mariji, naj ji pomaga. Jezus je Marto dvakrat nagovoril po imenu: »Marta, Marta«, in s tem je izrazil, da je rad sprejema njeno gostoljubje, a jo je tudi poučil, da ima skrb za Božje kraljestvo absolutno prednost pred vsemi drugimi potrebami. Jezus je Marti povedal, da skrbi kako bo hrana servirana na mizi, ne morejo odvrniti Jezusovega učenca od poslušanja Božje besede. Ker od poslušanja Božje besede,  prihaja vera. Dejal ji je, da je »le eno potrebno«. Te besede: Le eno je potrebno, si je vzel za škofovsko geslo tudi naš svetniški škof Baraga. Sv. Avguštin pa pravi, da kdor rad posluša Božjo besedo (berilo, evangelij, pridigo), je to največje znamenje, da bo prišel v nebesa. Amen.