Smrt ne pomeni konca življenja duše. Smrt je pretvorba iz ene oblike življenja na zemlji v drugo obliko življenja v onostranstvu. Pomeni konec obdobja preizkušenj, lekcij, priložnosti, preobrazbe. Je trenutek soočenja z resnico, s stvarnostjo, z dejanskim. Je trenutek sodbe in obračuna. Je spoznanje Božjega in videnje življenja z Božjimi očmi. Smrt za dušo pomeni olajšanje, soočenje z Božjo ljubeznijo in izgubo lastne volje. Je vstop v vedenje, ki je lastno Božjemu.
Zato se ne bojte smrti in ne žalujte pretirano za dušami umrlih, ker jim to lahko škoduje. Smrt za svojce ponavadi pomeni strah pred izgubo, strah pred osamljenostjo in žalost za umrlim. Prav je, da se umaknejo v tišino in molijo. Z molitvijo za umrlo dušo lahko naredijo največ kar lahko. Z molitvijo ob grobu lahko prikličejo umrlo dušo v svojo bližino, lahko začutijo njeno prisotnost in prisluhnejo svojim mislim, ki jih vodi duša umrlega. Začutijo toplino v srcu ali plaz solz iz oči; to so znamenja duše umrlega.
Ne glede na to, kje duša po sodbi pristane, katero bivališče pri Očetu zavzame, vedno je dobro moliti zanjo. S pomočjo zemeljskih molitev bo prihajala višje k Bogu in višje bo, bolj bo lahko v pomoč.
Duše pokojnih, predvsem pokojne duše iz nebes ali iz pekla, imajo lahko velik vpliv na živeče duše na zemlji. Duše v vicah so na čakanju za prehod v nebesa. Njim lahko živeče duše najbolj pomagajo z molitvijo in z darovanjem maš.
Duše pokojnih, ki so v nebesih, so lahko svojim sorodnikom po krvi v veliko pomoč. Nevidno in nezavedno jih varujejo pred nesrečami, boleznimi in pastmi, ki jih nastavlja zlo. Pošiljajo jim angele varuhe, prosijo ves nebeški dvor, da izprosijo milost. Imajo vedenje in videnje. Na svet gledajo z Božjimi očmi, vidijo v prihodnost in vedo, kaj je za živeče duše dobro in kaj slabo. Pomagajo jim takrat, ko je zanje dobro. Poskušajo jim s priprošnjami zmanjšati trpljenje, a le kadar se to sklada z Božjo voljo. Poznajo misli in življenje duše.
Duše v nebesih, ki so bližje Bogu, imajo več milosti in možnosti, da se približajo dušam svojega rodu na zemlji ali tistim dušam, ki k njim poprosijo. Duše v nebesih, ki jim sorodniki ali znanci darujejo maše ter molijo zanje, prejmejo večjo moč približati se dušam na zemlji, ki se k njim obračajo. Zato molite za pokojne duše svojega rodu, obiskujte njihove grobove, prižigajte zanje sveče, molite zanje in darujte jim maše. Prejeli boste dragoceno vez z njimi in veliko pomoči z njihove strani.
Duše pokojnih iz pekla, ki nimajo miru, lahko tudi delujejo na živeče duše na zemlji. Pošiljajo jim angele teme ali demone in obsedejo njihovo dušo. Zato zbolijo, psihično in telesno oslabijo in žive v večnem nemiru, strahu, sovraštvu, nasilju ali grozi. Nezavedno so vodene od zla. Pomagamo jim lahko tako, da molimo in darujemo maše za njihove pokojne. To je edina pot, da se temne demonske sile odmaknejo.
M.G. Duhovno središče Sveti Jožef – Jezuiti - http://jezuiti.rkc.si/jozef/?id=89&fmod=0
Ni komentarjev:
Objavite komentar