3. adventna nedelja

1. Vi oblaki ga rosite, ali zemlja naj ga da, pôjemo v adventu. Človek potrebuje odrešenja. Veliko ljudi misli: kaj govorite o nekem odrešenju! Saj imamo vsega, nič nam ne manjka! Vendar ni tako. Čeprav ima človek vsega v izobilju, potrebuje Božje odrešenje. Samo Jezus nas je prišel rešit greha in večne smrti. V molitvah duhovniki v adventu molimo: »Nebo zapušča večni Bog, da pojde v smrt za greh otrok.«V trpljenju pa nam daje upanje, da za velikim petkom pride velika noč. Samo mi imamo to upanje. Bodimo staršem hvaležni, da so nam posredovali vero. Posredujte jo otrokom naprej!

2. Sam človek se ne more odrešiti. Že v SZ Bog toži: »Saj je moje ljudstvo storilo dvojno hudobijo: zapustili so mene, studenec žive vode, in si izkopali razpokane kapnice, ki ne držijo vode« (Jer 2,13).  Pomislite, studenec žive vode so zapustili in imeli rajši razpokane kapnice, ki ne držijo vode.  Živa voda je Božje odrešenje, razpokana kapnica pa je vse kar ni Božje, kar vodi stran od Boga. Adventna pesem poje naprej: Zapustili so Boga, pot zaprli do neba ... Brez vere, brez Boga, se človeka polasti nihilizem. (A. Strle). Vse je nesmisel, kot pravi francoski filozof Jean-Paul Sartre: »Nesmisel je živeti, nesmisel je umreti, človekovo življenje je bivanje za smrt.«

3. Samo Jezus je edini in pravi Odrešenik. V evangeliju je Jezus Janezovim učencem pokazal na znamenja Božje vsemogočnosti, ki jih Bog Oče dela po njem: »Slepi spregledujejo, hromi hodijo, gobavi so očiščeni, gluhi slišijo, mrtvi vstajajo, ubogim se oznanja evangelij«. Jezus naprej pravi v evangeliju: »In blagor tistemu, ki se ne spotakne nad menoj« (Mt 11,6). Ob Jezusu se spotakne samo človekov napuh, zato pravi Sveto pismo: »Bog se prevzetnim upira, ponižnim pa daje milost« (Jak 4,6).

4. Našega Ivana Cankarja je življenje premetavalo, a vere v Boga ni nikoli izgubil. Nikoli ni bil ateist.  Kar je bilo sveto njegovi materi, je v globini ostalo sveto tudi njemu. Ivanov brat Karel je bil duhovnik, tajnik sarajevskega nadškofa Stadlerja. In ta nadškof je leta 1909 Ivana povabil v Sarajevo, kjer se bil gost dva meseca. In prav tam je vzplamtela njegova vera. Veliko je govoril s slovenskimi jezuiti. In nekega večera je Ivan dejal bratu: »Bil sem pri spovedi, jutri me boš ti obhajal.« Cankar je v Sarajevu napisal dramo Hlapci in tudi sonete h Kurentu, kjer je zapisal: »Luč je in Bog je, radost in življenje! Svetlejši iz noči zasije dan, življenje mlado vrè iz starih ran in iz trohnobe se rodi vstajenje.« To je upanje evangelija!

5. V teh dneh pred božičem si vzemimo čas za molitev. Brez molitve ni vere. Molitev je ljubezen, je hvaležnost. Vera se začne, ko Bogu rečeš OČE. Jezus nas uči moliti, Marija nas uči moliti. Družina, ki moli vsak dan skupaj, ostane skupaj! Takó vaši božični prazniki ne bodo v praznem blišču. To vam iz srca želim.  Amen.