Mt 5,13–16
Prerok Izaija pravi v prvem berilu: »Če daješ lačnemu, kar imaš sam rad, in reveža nasitiš, bo vzšla v temi tvoja luč in tvoja temina bo kakor poldan« (Iz 58,10). Dobro delo zasije kot luč. Neka žena je povedala, da sta šla z možem v bolnico na obisk k bolniku, ki je bil možev sošolec. Bil je na intenzivni negi. Tam so bili tudi njegovi starši. Ta žena je bolnika prijela za roko in jo med obiskom ves (orig. več«) čas držala. Vsi so opazili, da se je stanje na aparatu izrazito spremenilo. Starši so vprašali medicinsko sestro, ki je prišla tja: »Zakaj je nastala ta sprememba?« Sestra je mirno odgovorila: »Zato, ker ga gospa drži za roko.« Dobro delo zasije kot luč.
Tudi Jezus govori o luči in o soli. Učencem in tudi nam naroča, naj bomo sol, ne sladkor. Sol ni hrana, ampak snov, ki daje jedem svojstven okus in preprečuje, da se jed ne pokvari. »Vi ste luč sveta« (Mt 5,14), pravi Jezus v današnjem evangeliju. Kristjani naj bomo luč. Luč preganja temo. Učenci naj ljudem prinašajo luč vere. Naj v vseh težavah verujejo in upajo, da niso sami in naj svojim sovražnikom ne vračajo hudo za hudo.
Pričevanje kristjanov za dobroto zmore veliko. V drugi svetovni vojni, leta 1943, so Japonci s pomočjo ameriških vojnih ujetnikov gradili železnico v pragozdu. Težko delo, kaznovanje za vsako malenkost, vročina, slaba hrana, tropske bolezni, kače in druge nevarnosti so kosile med ameriškimi ujetniki. Umrlo jih je 12.000. O tem je posnet tudi film Most na reki Kwai. Japonski stražarji in oficirji so bili brez srca. Stiska pa je ujetnike povezala. Katoličani in protestanti so se začeli zbirati k branju Svetega pisma in k molitvi. Iz evangelija so spoznali, da svojih mučiteljev ne smejo sovražiti in jim vračati hudo za hudo, ampak jih ljubiti; da morajo posnemati svojega Gospoda, ki je na križu molil za svoje morilce. Končno je zavladal mir. Američani so ujetnike osvobodili. Sedaj so se vloge zamenjale. Ujetniki so postali svobodni, mučitelji pa so postali ujetniki. Ko so se z ladjo peljali v večje taborišče, je k japonskemu ujetniku – prejšnjemu mučitelju, pristopil ameriški osvobojenec in mu razlomil svoj kos kruha. Ta se je začudil, kako je to mogoče, da mu njegovo hudobijo vrača z dobroto. Ameriški vojak pa mu je dejal: »Zahvali Boga! Moja vera me namreč uči, da ti odpuščam, da se ne maščujem in te ne sovražim.« Japonec pa mu je s solznimi očmi odgovoril: »Velik je vaš Bog, ki ima take učence.«
Jezus nas danes spodbuja: »Takó naj vaša luč sveti pred ljudmi, da bodo videli vaša dobra dela in slavili vašega Očeta, ki je v nebesih« (Mt 5,16). Amen.
Ni komentarjev:
Objavite komentar