DOBROTA JE LJUBEZEN, KI SE JE UČLOVEČILA
V svoji velikoduhovniški molitvi pri zadnji večerji – del te molitve je današnji evangelij – Jezus pravi svojemu Očetu: "Poveličal sem te na zemlji s tem, da sem dokončal delo, ki si mi ga dal." Pri tem misli na delo odrešenja, ki je najveličastnejše razodetje Božje dobrote. Preden je po mukah trpljenja in smrti izpolnil nalogo, za katero je bil poslan, je "hodil iz kraja v kraj ter delal dobra dela", kot je v svojem govoru pred krstom prvega pogana dejal apostol Peter. Na svetu je že od nekdaj tako, da dobri ljudje mnogim gredo na živce. So pač vedno živo izpraševanje vesti in boleč očitek: zakaj tudi ti nisi boljši? Zakaj tako zanemarjaš svoj notranji obraz, svoje srce, svojo dušo? Na to misli apostol Peter v današnjem drugem berilu, ko govori o trpljenju pravičnih, dobrih, poštenih ljudi. Kdor trpi zaradi Kristusa, z mislijo nanj, predvsem pa v njegovem duhu, brez maščevalnih misli, je blagoslovljen. Po njem se namreč na poseben način razodeva Božja dobrota, ki se imenuje usmiljenje in odpuščanje. Te oblike Božje dobrote smo vsi najbolj potrebni, potrebujemo jo tudi v medčloveških odnosih. Da ne bi prišlo do kakšnih nesporazumov, prvi papež odkrito pove: "Nikakor naj nihče med vami ne trpi zato, ker bi bil morilec ali tat ali hudodelec ali ovaduh." Če mora kdo slišati besedo graje zaradi takih dejanj, ki jih obsoja vsak človek z zdravim čutom za to, kaj je prav in kaj narobe, tedaj ne sme govoriti, da je preganjan zaradi vere! Vsak kristjan naj bo novo razodetje Jezusa Kristusa: naj postane najprej do konca človeški v konkretnih življenjskih okoliščinah in tako bo najbolj zgovorno oznanjal Božjo dobroto. Krščanstvo ni eksotična roža, ki uspeva le v topli gredi, ampak pšenica, ki zori in obrodi sad sredi njive življenja.
James Reston, dolgoletni predsednik družbe, ki izdaja znameniti dnevnik New York Times, je nekoč zapisal: "Vedno sem zagovarjal misel, da bi vsak časopis moral imeti urednika, ki bi bil odgovoren za dobre vesti. Ne mislim s tem na lepo zavijanje besed, ampak na resnična in oprijemljiva poročila o vsem dobrem in koristnem, ki ga ljudje napravijo in ki se vse prevečkrat izgubi v vsakdanjem metežu slabih novic." Bog je vsakogar od nas postavil za takega "urednika". Po besedah apostola Petra, ki ga vse nedelje po veliki noči poslušamo v drugem berilu, smo poklicani za glasnike Božje dobrote, "da bi oznanjali slavna dela njega, ki nas je poklical v svojo čudovito luč". Luč je simbol vsega dobrega. Mračen in meglen dan naenkrat postane ves veder in s soncem obsijan, če srečamo kakšnega dobrega človeka, če smo deležni prijazne besede ali drobne pozornosti. Še najbolj pa, če sami izkoristimo priložnost in naredimo kaj dobrega.
Kdor zna biti dober kot kruh, kot pravimo Slovenci, če hočemo koga posebno pohvaliti, bo odličen "urednik dobrih vesti". Z zgledom bo oznanjal evangelij, "dobro vest" v najvišjem pomenu besede. Ljudje potrebujejo veliko dobrote. Ne narejene, "pocukrane", ampak pristne, prisrčne. Taka je Božja dobrota, ki naj bi se razodevala po nas.
