nedelja, 31. januar 2016

4. nedelja med letom

SVEČNICA

DAR, MEČ IN LUČ

Dar.
Dar je sad ljubezni. Darovati more samo, kdor ljubi. Sebičnež ne daruje. Kar ima, zadržuje zase, pa še tujega bi se rad polastil. Večja je ljubezen, dragocenejši je njen dar. Marija daruje najdragocenejše – Sina. Sin daruje največ – sebe.
Vse naše življenje je darovanje. Toliko smo prijatelji, družina ali skupnost, kolikor znamo darovati. Zavest, da darujemo in da smo obdarovani, nas osrečuje in nam lepša vsakdanjost.

Meč.
Marija je darovala, pa ji je videc napovedal, da ji bo dušo presunil meč. Jezus je daroval, pa mu je vojak prebodel srce. Daroval se je za nas – kako smo mu vrnili? Daroval se je Očetu, pa se je v trenutku najvelikodušnejšega darovanja čutil najbolj zapuščenega.
Vsako darovanje ima svoj meč. Katero prijateljstvo ni bilo nikdar ranjeno? Kateri mož ni nikdar ranil svoje žene ali ona njega? Kateri otrok ni nikoli ranil srca svoje matere? Katera mati ni kdaj ljubljenemu otroku odrekla najbolj goreče želje?

Luč.
Kako revno bi bilo človeštvo, če ne bi imelo evangelija. Ta knjiga je najmočnejša luč v temi našega zemeljskega potovanja. Pove nam, da nismo izgubljena bitja v neizmernih razsežnostih vesolja. Tisti, ki nas je poklical v bivanje, je za nas izmeril daljo in nebeško stran. Dovolj je osvetljena, da jo more videti vsakdo, če le hoče. Procesija na današnji praznik nakazuje, da smo popotniki, da romamo skupaj, da nas spremlja Marija in da nam sveti luč njenega Sina.

O, Bog, prava luč, ti si stvarnik in vir resnice in luči. Prosimo, očisti naša srca, da se bomo tudi mi lahko darovali tebi, in prižgi v njih svojo trajno luč, da postanemo vredni luči tvoje večne slave. Amen. 

Simeon: »Zdaj lahko v miru odidem s tega sveta. Dočakal sem, po čemer sem hrepenel. Moje oči gledajo Odrešenika, luč, ki je prišla, da razsvetli ta svet. Kaj imam tu še iskati? Česar večjega in lepšega ne morem več doživeti.«

Ni komentarjev:

Objavite komentar