ponedeljek, 31. julij 2017

17. nedelja med letom

1 Kr 3, 5. 7-12; Rim 8, 28-30; Mt 13, 44-52

1. Vsebina vsega oznanjevanja našega Odrešenika in potem Cerkve je strnjena v naročilu učencem: Oznanjujte, Božje kraljestvo se je približalo. Zakaj tako poudarjanje tega kraljestva? Gospod nam želi dopovedati, da je za nas največja vrednota: nepojmljivo presega brodenje po naših vsakdanjih skrbeh in željah, postavlja nas v osebno in neposredno povezanost z Bogom, človeški majhnosti in omejenosti odpira razsežnost večnosti. Svojo pripoved Jezus sklene s krepkim vprašanjem: ste razumeli vse to?  Ali tudi mi lahko odgovorimo: smo?

2. Jezus nam na slikovit način želi predstaviti neprecenljivo vrednost Božjega kraljestva; govori v prilikah, da bi njegovo misel lažje dojeli: 

- človek, ki je našel zaklad, proda vse, kar ima in kupi njivo, kjer je zaklad skrit; trgovec, ki najde dragocen biser, proda vse, kar ima in ga kupi; Gospod govori premišljeno, ne pretirava, čeprav mi te radikalnosti ne moremo dojeti - nedvoumno nam da vedeti, da božje kraljestvo nedoumljivo presega vse, kar si sploh moremo predstavljati;
- bi mar na Jezusovo vprašanje: ste razumeli vse to?, mogli prostodušno odgovoriti: smo!; mar nismo bolj podobni otroku, ki mu starši skušajo dopovedati, kako pomembno je znanje in delavnost, pa vendar zanj ostaja važnejše igranje z avtomobilčki.

3. Kako prav je, da se ob teh Gospodovih razlagah spomnimo prošnje, ki jo je izrekel Salomon, ko je leta 961 pred Kristusom za očetom Davidom zakraljeval nad Izraelom:
mlad človek sem, ne vem, ne kod ne kam, zato goreče prosi: daj svojemu služabniku razumno srce, da bo znal razločevati med dobrim in hudim - razum, ki ve, kaj je dobro in kaj slabo, kaj je pomembno in kaj manj pomembno, kaj je vredno in kaj manj vredno - srce, ki ga bo vedno nagibalo k dobremu, k zvestobi, srce, ki bo pozorno prisluhnilo Božjemu sporočilu in obenem čuteče zaznalo potrebo sočloveka, ki bo »srce za druge«;
- prav po tem, kar je Salomon prosil in izprosil od Boga, po razumnem srcu, ki zna prisluhniti, ki zna krotko in vztrajno usmerjati po poti dobrega, ljudje moremo po Pavlovih besedah postajati podobni njegovemu Sinu, prav to pa je tudi pot do tiste neskončne vrednote, o kateri nam danes govori Gospod.


4. Salomonova prošnja naj bo tudi naša: daj nam razumno srce, da bomo vsaj zaslutili, kaj nam Gospod obeta, in tudi zagotavlja, če bomo odprtega srca.

Ni komentarjev:

Objavite komentar