Nedelja Jezusovega krsta

I. Krst je tudi za papeža najpomembnejši zakrament. Pri krstu smo postali posinovljeni Božji otroci. Pri krstnem obredu je ponazorjeno, da pri krstu odmremo grehu in se rodimo za novo življenje po Svetem Duhu. Kot odrasli pa moramo svoj krst osebno zaživeti. Bog nas bo sodil po tem, kako smo v življenju uresničevali nalogo svetega krsta: odmirati grehu in se odločati za Jezusa.
Krst je prehod iz smrti v življenje. Izvoljeno ljudstvo je pod Mojzesom odšlo iz Egipta: iz suženjstva v svobodo. Tudi za nas je sveti krst tisti prehod čez Rdeče morje, ko pustimo za sabo vladavino suženjstva greha in z Jezusom krenemo na novo pot. Izraelci so morali vsi umreti, čeprav so naredili velik prehod. Jezus pa nam nudi tisti prehod, da z njim ne bomo nikoli umrli. Pravi nam: »Kdor v mene veruje, vekomaj ne bo umrl« (Jn 11,26). To je pot v prijateljstvu z Bogom v občestvu Očeta in Sina in Svetega Duha. 

II. Francè Lokar, ki je bil župnik na več župnijah, v knjigi Pogled v dušni dosje pripoveduje o bogatem očetu, ki je bil zagrizen brezverec. Seveda nobeden od njegovih otrok ni bil krščen. Ko je najstarejši sin dopolnil 18 let, pa je neke sobote stopil pred očeta in mu povedal: »Oče, jutri, v nedeljo, bom vstopil v katoliško Cerkev, jutri bom krščen.«
Oče je prebledel in se ob sinovih besedah ves tresel.  Zavpil je: »Če to storiš, potem takoj jutri iz moje hiše! Ven iz hiše!« Cel večer nista spregovorila besede.
Drugo jutro je fant rekel očetu: »Zdajle zadnjikrat jeva skupaj. Danes bom krščen.  Prav zato, ker me krščanska vera uči: Spoštuj očeta in mater, te bom zmeraj in povsod spoštoval, rad imel in lepo mislil nate, čeprav se več ne bom smel vrniti domov. Dobri ljudje me bodo sprejeli. Popoldne se bom vrnil samo še toliko, da vzamem obleko, potem se ločiva.«
Oče je molče poslušal njegove besede in je zaprl vrata za njim. Popoldne se je fant vrnil po obleko. Oče ga je čakal na pragu in mu dejal: »Leon! Če bi se ustrašil mojih grozilnih besed in bi se zaradi moje jeze ne dal krstiti, bi te preziral, da si slabič. Zdaj pa te spoštujem, ker stojiš za veliko ceno v svoji odločitvi. Ostani doma! Moj sin si, zdaj te imam še rajši, ker si odločen fant …« Jezus je nagradil Leonovo vero.

III. Na pot za Jezusom moramo iti vedno znova, kot pravi pesem: »Mi greh ukradel srečo je, o moj Bog, prinesel mi nesrečo je, o moj Bog. Začel bom danes znova spet, iskati hočem Tvojo sled.« Ko bo nebeški Oče videl naše iskreno prizadevanje na poti za Jezusom, bo tudi nad vsakim izmed nas spregovoril, kot je nad Jezusom v današnjem evangeliju: »Ti si moj ljubljeni sin, moja ljubljena hči, nad teboj imam veselje.» Amen.