4. postna nedelja

4. POSTNA NEDELJA -- Pojdi in se umij   Jn (9,1–41)

I. Če zamižimo! Če skušamo občutiti kako je biti slep. Pred našimi očmi je tema, tema. Kako težka je slepota! Evangelij nam govori o sleporojenem človeku, ki mu je Jezus s čudežem odprl oči. Kako je bil slepi vesel, ker prej ni nikdar videl, nikdar ni vedel, kaj so npr. barve. Kakšna je bela barva, kakšna je zelena ali modra? Gotovo je kot otrok vpraševal mamo: »Kaj je to belo, ko praviš, da je mleko belo? Kaj je to zeleno, ko praviš, da je trava zelena?« Kaj je modro, ko praviš, da je nebo modro? Sama tema, sleporojeni pa je sedaj spregledal. Jezus je naredil velikanski čudež, vrnil mu je vid. Ustvaril mu je nove oči … 

II. Še hujša pa je duhovna tema. Življenje brez Jezusa Odrešenika je duhovna tema. Farizeji so ostali v duhovni temi, ker niso hoteli sprejeli Jezusove luči. Duhovno temo spodbujata napuh in sebičnost. Kdor Jezusove luči ne sprejme, ostane v duhovni temi.
Koliko duhovne slepote je med nami! Ne zdi se nam potrebno več moliti, samim in po družinah. Kakšen je zgled staršev pred otroki? Na kakšni lestvici vrednot sta nedeljska sveta maša in športni krožek ali športna tekma? Kaj bi Jezus dejal staršem, ko se o tem odločajo?

III. Mučenci so nam zgled vere, upanja in ljubezni. Papež je pred leti razglasil za blaženo mehiško učiteljico Juliano Olazar. V Mehiki je bilo pred drugo svetovno vojno hudo preganjanje kristjanov. Po šolah niso smeli več moliti, križe so odstranili. Učiteljica Juliana je za to vedela, a je rekla si je: »Bolj je treba poslušati Boga kakor pa ljudi.« Nekoč, ko so vsi skupaj molili, so v šolo vdrli vojaki in jih zalotili pri molitvi. Na steni je visel križ. Častnik je hotel odstraniti najprej križ, vendar je učiteljica rekla: »Storite z menoj, kar hočete, a mojega Gospoda in Kralja na križu se ne dotikajte.« Častnik je pobesnel, učiteljico je zmerjal, tepel in nazadnje vpričo vseh učenk umoril. Učiteljici Juliji je Jezus pomenil več kot vse drugo, tudi lastno življenje. Zmagala je, Jezus jo je čakal v nebesih.

IV. Jezusovo in Marijino Srce je prava rešitev za vse nas pred grozečo pogubo. Tu je studenec odrešenja. Nekdaj je bila večina družin posvečena Jezusovemu in Marijinemu Srcu. To lahko storimo tudi v našem času!
»Pojdi in se umij v vodnjaku« (Jn 9,6), je rekel Jezus slepemu. Ubogal ga je in bil rešen telesne slepote. Nam pa Jezus govori, naj gremo in se umijemo v zakramentu svete spovedi in bomo rešeni duhovne slepote. Učencem je namreč naročil: »Katerim grehe odpustite, so jim odpuščeni« (Jn 20,23). Amen.