13. nedelja med letom

I. V ruskih legendah se skriva velika modrost. Legenda pripoveduje, da je velik bogataš pred smrtjo ukazal, naj mu v krsto položijo v vsak prazen prostor  zlatnike največje vrednosti. Ko je prišel na oni svet, je videl veliko mizo na kateri so bila najboljša jedila. Vprašal je: »Povej, koliko stane ta najboljši kaviar?« »Eno kopejko,« se je glasil odgovor. »Pa to drugo čudovito jedilo?« »Vsaka jed stane samo eno kopejko!« je slišal. Bogataš se je namuznil. Naložil si je veliko najboljših jedi. Ko pa je hotel plačati z velikim zlatnikom, ga prodajalec ni hotel sprejeti. »Kaj to pomeni, ali moj denar ni dober?« se je pritožil. »Stari, malo si se naučil v svojem življenju,« je zaslišal. »Tukaj vzamemo samo denar, ki ga je kdo v življenju podaril, tistemu, ki je bil v stiski!«

II. Prvo berilo nam danes govori o gostoljubnosti, ki je bila nekdaj temelj za nomadska ljudstva. Popotniki, ki so potovali, so bili odvisni od gostoljubnosti drugih. Prerok Elizej je imel srečo, da je srečal  ženo, ki ga je pregovorila, naj za nekaj dni prekine potovanje in ostane na njenem domu. Elizej se je odzval njenemu vabilu. Žena je spoznala, da je popotnik nenavaden, sveti Božji mož, zato je prosila svojega moža, da je naredil posebno sobo za preroka, da se je umaknil tja, kadar je prišel k njim. 
Prerok je hotel to gostoljubnost poplačati na poseben način. Napovedal ji je, da se bo izpolnila njena želja, da bo čez eno leto dobila otroka. Tako je soba, ki jo je dala žena narediti za popotnika Elizeja, kmalu služila njenemu otroku.

III. Ko je Jezus začel javno delovati, je bilo njegovo življenje v polni meri odvisno od gostoljubja drugih. Vsi tisti, ki so Jezusa sprejeli v svoja mesta in vasi, ga pogostili in v njem prepoznali Odrešenika, so prejeli plačilo: slišali so Božjo besedo, bolni so bili ozdravljeni, grešniki so doživeli Božje usmiljenje. V nekaterih mestih in vaseh, ki pa niso hoteli odpreti vrat svojih domov in src Jezusu in njegovim učencem, pa niso prejeli darov, ki bi jih lahko. 
Jezus pravi v evangeliju apostolom: »Kdor sprejme vas, sprejme mene … Kdor sprejme preroka, ker je ta prerok, bo dobil plačilo preroka.« In še: »Kdor da piti samo kozarec hladne vode enemu teh malih, ker je moj učenec, resnično povem vam, ne bo izgubil svojega plačila.«
Torej v nebesih bo poplačano vsako dobro delo, narejeno iz ljubezni posebej do tistih, ki so bili v stiski. Molitev, ki jo duhovniki molimo za dobrotnike se glasi: »Povrni milostno Gospod vsem, ki nam zaradi Tvojega imena kaj dobrega store – z večnim življenjem.« Amen.