ponedeljek, 9. maj 2016

7. velikonočna nedelja

V pogansko svetišče v Dioklecijanovo pregnanstvo je bil priveden sv. Florjan, ki je bil veteran rimske vojske in v mestu Cetiumu visoki državni uslužbenec. Priveden je bil, da bi pred vsemi daroval žrtev poganskim bogovom. Okrivljen je bil, ker je bil kristjan in ker je v Lauriacumu obiskoval kristjane ter jih bodril, naj vztrajajo v izgnanstvu. 
Pozvali so ga, naj se tudi sam odreče svoje krščanske vere. Florjan o tem ni hotel niti slišati, kaj šele preklicati svojo vero, zato so ga mučili in ga pretepli. Nazadnje so ga obsodili na smrt in ga z mlinskim kamnom okrog vratu vrgli v reko Enns, da je umrl kot mučenec. To se je zgodilo 4. maja leta 304, zato je bil ta dan izbran za njegov god-praznik. Telo, ki so ga pozneje našli je pokopala vdova z imenom Valerija. Mučenikovo telo je pokopano nedaleč od Lauriacuma, nad grobom je kasneje nastala slavna opatija St. Florjan.
Čaščenje sv. Florjana je razširjeno po Avstriji, Bavarskem, tudi po naših krajih. Sv. Florjan je zavetnik proti požarom in poplavam ter gasilcev. V Dravski banovini so se gasilci imenovali tudi »vitezi svetega sv. Florjana«.
Sv. Florjan je vedno upodobljen z znamenjem, po katerem ga prepoznamo na umetniških upodobitvah, to je vedro z vodo, s katerim gasi gorečo hišo ali cerkev. To vedro in voda ne govori samo o zgodovinski vsebini, o kateri razmišljamo, gre tudi za duhovno sporočilo, ko ga prosimo namreč, da bi nam njegov zgled in njegova priprošnja pomagali pogasiti skušnjave, v katerih se znajdemo.
Jezus v današnjem evangeliju prosi Očeta za edinost, ki je lastnost nebes. Je posledica ljubezni, ki je zaživela v človekovem srcu. Božji Sin Jezus nas hoče napolniti s svojo ljubeznijo, da bi živeli z vsemi ljudmi v slogi, še več v edinosti, v medsebojni pomoči. Tukaj v tem, kratkem zemeljskem življenju si oblikujemo svojo dušo za nebesa.
Če ponazorim in primerjam: Nekdo si izdeluje letalo, zmaja, jadralno padalo… ali kaj drugega s čemer bo letel. To si mora do potankosti izdelati spodaj na zemlji, na trdnih tleh, na podlagi. Ko bo treba poleteti, se spustiti iznad prepada, iz višav… takrat bo prepozno. Med letom ni več časa in možnosti, da bi kaj bistvenega za letenje izdelali. Svojo dušo moramo napolniti z ljubeznijo. Kje jo dobiti, kupiti? Nikjer je nimajo! Bog jo dovaja v naša srca in duše, ko se mu izročimo, ko ga slavimo in sprejemamo odprtih rok. To gasilsko služenje drugim je tipično krščansko. Samo Jezus ima Ljubezen, ki je za druge!
Ta ljubezen, edinost, ta poseben čut za pomoč drugim dragi gasilci, ki je v vas je nekaj posebnega, božjega, nadnaravnega. Nikakor ni samo neko človekovo zanimanje, hobi, interesna dejavnost… To edino Bog dela v človeku. Če to ni ljubezen, potem me popravite dragi gasilci. Če se motim. Če so tu vmes neki drugi interesi, kot pomagati ljudem, biti z vsemi v edinosti, naj bo reven ali bogat, izobražen ali brezdomec… Kdorkoli. Jezus zaključi v današnjem evangeliju z besedami: Da bo Ljubezen s katero si me ljubil v njih… Ljubezen je ključ za nebeško raj. Tam so tisti, ki imajo in živijo ljubezen, ki je smisel!
IZ VSEGA SRCA, ISKRENA zahvala za vsa dobra dela vam, dragi gasilci in gasilke in tudi vsem vašim domačim. »Takrat, kadar ste v akciji, ne glede, za kaj gre in kaj rešujete, vas doma nekdo čaka in ga je strah. Zato na svojih akcijah niste nikoli sami. To ni samo vaše delo, ampak so vanj vključene vaše družine, vaše žene, vaši otroci. Vsi tisti, ki ste jim na poseben način blizu.
»Vi razmišljate drugače, kot razmišlja današnji svet, zato ste drugačni od tega sveta. Današnji svet bi življenje rad preživel, če smem tako reči, na kavču, brez napora, s čim večjim udobjem in užitki ter z željo imeti veliko za malo vloženega truda. Na takšen način ne moreš biti gasilec. Če hočeš biti gasilec, ne smeš gledati, koliko je ura takrat, ko moraš pomagati, se ne smeš ozirati, kakšno je takrat vreme, ko kličeta potreba in stiska, ne smeš gledati, kakšno je tvoje osebno razpoloženje v tistem trenutku. Svet, v katerem živimo, bi najprej našel na tisoče izgovorov in opravičil. Bom prišel, ko … Na voljo bom, če … Vi ne morete ravnati na tak način, če hočete biti odgovor človekovim potrebam in stiskam. Na toliko nesreč se odzovete. Včasih celo bolj ali manj edini. Vi greste reševat ljudi in premoženje, ne glede, kakšno je!

Ni komentarjev:

Objavite komentar